Coaching znanja za vse, ki ne razmišljate, da bi postali coach
- 26. februarja, 2026
- Aleksander Šinigoj
Ljudje si med seboj radi pomagamo. Veliko vemo in radi delimo nasvete – večinoma namenoma, ko nas po nasvetu vprašajo, včasih pa tudi nehote, ko nas po njem nihče ni vprašal. 😉
Se tudi vam zdi, da je mnenj drugih in nasvetov okrog vas včasih preveč?
Če bi bili nasveti dovolj, bi večine težav v odnosih, pri vodenju, prodaji, vzgoji ali športu ne bilo: vodje bi imeli samostojne time, prodajni pogovori bi potekali bolj gladko, starši bi lažje dosegli sodelovanje otrok, trenerji bi iz športnikov hitreje izvabili njihov potencial. Nasvetov je danes več kot kadarkoli: knjige, podkasti, treningi, mentorji in neskončna količina vsebin o tem, kako komunicirati, voditi ljudi, sprejemati odločitve in reševati probleme.
Pa vendar se v praksi dogaja ravno nasprotno. Več nasvetov ne prinese več jasnosti. Prinese celo več zmede.
Ko dobronamerni nasveti ne delujejo
Zakaj dobronamerni nasveti ne delujejo tako, kot bi si želeli? Eden od razlogov je preprost: večina ljudi je navajena razmišljati v kategoriji odgovorov. Kaj narediti. Kaj reči. Kako rešiti problem.
V praksi se pogosto pokaže, da problem ni v tem, da ljudje ne bi vedeli, kaj narediti. Problem je, da tega ne naredijo.
Starš razloži otroku, kaj je prav, pa se situacija ponovi že naslednji dan. Prodajalec sliši, kaj bi moral narediti drugače, pa v pogovoru reagira enako kot prej. Vodja pove sodelavcu, kaj naj izboljša, pa se vedenje pogosto ne spremeni.
Ne gre za vprašanje inteligence ali pomanjkanja informacij. Večina ljudi razume, kaj bi bilo smiselno. Težava je, da nasvet, ki pride od zunaj, redko ustvari notranji premik. Poleg tega imajo nasveti še eno lastnost: pogosto sprožijo odpor.
Ko nekomu povemo, kaj naj naredi, lahko sogovornik to sliši kot:
- pritisk,
- kritiko
- ali implicitno sporočilo, da ne dela dovolj dobro.
Tudi če je nasvet dobronameren, lahko hitro zapre prostor za sodelovanje. Namesto razmisleka se pojavi obramba ali pasivno strinjanje brez resnične spremembe.
Drugi izziv je, da nasveti ne upoštevajo vedno konteksta. Vsak človek ima svoje izkušnje, omejitve, motivacijo in način razmišljanja, vsak človek ima svoj zemljevid sveta. Rešitev, ki deluje za nekoga, ne deluje nujno za drugega.
Zato se pogosto zgodi, da več kot je nasvetov, več je tudi zmede, neodločnosti in občutka, da je možnosti preveč. V takšnem okolju ljudje ne potrebujejo še enega odgovora. Potrebujejo prostor, da razmislijo, kaj je zanje smiselno.
In prav tu se začne razlikovati pristop, ki ne temelji na dajanju odgovorov, temveč na postavljanju vprašanj.
Coaching kot način razmišljanja
Coaching pristop namesto odgovorov uvaja nekaj, kar je v vsakdanji komunikaciji pogosto podcenjeno: kakovostna vprašanja.
Namesto da bi ljudi usmerjali z nasveti, jih spodbuja k razmišljanju, samostojnim odločitvam in prevzemanju odgovornosti.
Coaching izhaja iz preproste predpostavke: ljudje že imajo odgovore v sebi. Potrebujejo le prostor za razmislek, jasnost in vprašanja, ki jim pomagajo videti situacijo iz druge perspektive.
Ko ta pristop prenesemo v vsakdanje pogovore, se spremeni dinamika komunikacije. Namesto da bi sogovornika vodili z nasveti, ga spodbujamo, da sam razišče možnosti in sprejme odločitve.
Tak način razmišljanja postopoma razvija več:
- samostojnosti,
- odgovornosti
- in notranje jasnosti.
Zato coaching pristop pogosto uporabljajo tudi ljudje, ki nikoli ne delajo kot coachi.
Kako coaching vprašanja izboljšajo komunikacijo
Velik del vsakdanjih izzivov (v družinah, podjetjih, športnih ekipah …) ni povezan s pomanjkanjem znanja, temveč s komunikacijo.
Ljudje pogosto vedo, kaj bi bilo smiselno narediti. Starš ve, kaj želi naučiti otroka. Vodja ve, kam želi peljati ekipo. Trener ve, kaj bi športnik moral izboljšati. Pa vendar se premik ne zgodi.
Eden ključnih razlogov je način komunikacije.
Ko začnemo uporabljati coaching vprašanja, se dinamika pogovora spremeni. Namesto enosmernega podajanja rešitev nastane dialog, v katerem sogovornik aktivno razmišlja in išče svoje odgovore.
Primeri coaching vprašanj:
Družinski odnosi in vzgoja:
- Kako ti vidiš to situacijo?
- Kaj misliš, da bi bila dobra rešitev?
- Kaj bi lahko naslednjič naredil_a drugače?
- Kako bi želel_a, da to rešiva skupaj?
- Kaj bi ti pomagalo, da to narediš?
Vodenje in poslovno okolje:
- Kaj je vaš cilj v tej situaciji?
- Kaj vas trenutno najbolj ovira?
- Kako bi to rešili, če bi imeli popolno svobodo?
- Kaj lahko naredite že danes, da se premaknete naprej?
Šport in razvoj potenciala:
- Kaj ti je danes šlo najbolje?
- Kje vidiš prostor za izboljšavo?
- Kaj si se iz tega naučil?
- Kako boš to uporabil na naslednjem treningu ali tekmi?
Takšna vprašanja ne ustvarijo le odgovorov. Ustvarijo razmišljanje, ki ga prej ni bilo. Ko ljudje pridejo do rešitev sami, jih tudi lažje uresničijo. Poveča se občutek odgovornosti, sodelovanje postane bolj naravno, komunikacija pa bolj odprta in učinkovita.
Kako coaching spodbuja osebno odgovornost in jasnost
Coaching znanja niso uporabna le v komunikaciji z drugimi, pogosto imajo še večjo vrednost pri razmišljanju o lastnih odločitvah.
Ko se naučimo postavljati dobra vprašanja tudi sebi, lažje:
- razjasnimo svoje cilje
- sprejmemo odločitve
- prepoznamo omejujoča prepričanja
- in prevzamemo več odgovornosti za svoje življenje.
Nasvetov ne iščemo več od zunaj, ampak začnemo razvijati notranjo jasnost.
Coaching kot življenjska veščina
Coaching ni le poklic. Je način razmišljanja in komunikacije, ki lahko izboljša odnose, sodelovanje in kakovost odločanja v zelo različnih okoljih: v podjetjih, družinah, šolah, športu in vsakdanjih pogovorih.
Morda zato pravo vprašanje ni več:
»Ali želim postati coach?«
Temveč:
»Kako bi se moji pogovori in odločitve spremenili, če bi začel uporabljati coaching pristop?«
Želite izvedeti več o tem, kako lahko coaching pristop v odnosu do drugih in sebe izboljša vaše življenje?
Pridružite se brezplačni delavnici in odkrijte moč coachinga v praksi.
Morda vas bo zanimalo tudi to?
- Coaching
Izrazi »coaching«, »mentorstvo«, »terapija« in »svetovanje« se danes uporabljajo v zelo različnih kontekstih – v podjetjih, pri osebnem razvoju, v izobraževanju in tudi v vsakdanjih...
- Coaching
»Ni večjega darila, ki ga lahko dobite, kot takrat, ko se dejansko odzovete na svoj klic – na klic, da pomagate ljudem in pomagate svetu.«–...
- Coaching
Vsak športnik ima trenerja. To se nam zdi povsem samoumevno. Ne glede na to, kako nadarjen je, potrebuje nekoga, ki mu pomaga videti širšo sliko,...
Prijavite se na e-novice in
prejmite BREZPLAČNO darilo.
3 komentarji
Kaj bi dala, da sem imela to vedenje v času mojega dela v šoli, kako uspešna metoda za starše in učitelje je to. Koliko uspešnejši bi bili pri doseganju vzgojnih ciljev!
Dragi Aleksander, hvala za vso dragoceno gradivo, ki ga tako nesebično deliš. Sama sem, v nekem AHA trenutku, odkrila, da se zame, vsa dobra vprašanja začnejo s K, zato jih imenujem Kprašanja: Kaj? Kdo? Kje? Kako? Kam? Koliko? Komu? Kateri? Kdaj?
Točno to kot ste napisali:
– razmišljanje o lastnih odločitvah
Pa vendar mi skoraj vsakokrat nek zunanji dejavnik – ali oseba pomaga pri odločitvi.
Točno to bi rada spremenila, da se odločim sama in potem tudi stojim za svojo odločitvijo in s tem tudi rezultatom …
Hvala vam.
Tudi za vprašanje >kdaj, če ne zdaj> velikokrat uporabljen.
lp
Stančka