Blog

Hipnoza in samohipnoza: nezavedni del uma

Hipnoza in samohipnoza: nezavedni del uma

»Preveč terapevtov povabi klienta na večerjo
in mu potem pove, kaj naj naroči.
Klient naj sam izbere, kaj bo jedel.«

Hipnoza je dragoceno darilo, ki odpira vrata v nezavedni del uma 

Čeprav se nam hipnoza hočeš nočeš dogaja 24 ur na dan, je ta pojem še vedno zavit v tančico skrivnosti. Ljudi se hipnoze nemalokrat bojijo ali pa jo zavračajo zaradi nevednosti, kot da imajo opravka, z neko novodobno alternativno metodo. V resnici je pa hipnoza stara toliko kot človeštvo. Večina je seznanjena samo z odrsko hipnozo iz televizijskih šovov, namenjeno zabavi, zato jih skrbi, da jih bo hipnotizer vodil v tako globok trans (stanje spremenjene zavesti, pri katerem je zmanjšana splošna sprejemljivost za zunanje dražljaje in povečana sprejemljivost za sugestije), da ne bodo mogli nadzorovati svojega vedenja in bodo posledično naredili ali povedali kaj takega, česar v normalnih okoliščinah pri polni zavesti ne bi. Nekako tako kot če bi sanjali na glas. 

Strah pred hipnozo je popolnoma odveč

Starogrška beseda hipnos sicer res pomeni ‘spanje’, a bojazen, da bi pod vplivom hipnoze naredili ali izrekli karkoli, česar v budnem stanju ne bi, je povsem odveč. Trans stanje je bližje budnemu stanju kot spanju in je povsem naravno. Poznamo trans med vožnjo, ob gledanju televizije, na sprehodu, med ležanjem na plaži … govorimo o naravnih hipnotičnih stanjih. To stanje se pojavi takrat, ko možgani iz beta valovanja (običajnega budnega stanja) preidejo v alfa valovanje (stanje pasivne pozornosti, sproščenosti). Gre za spremenjeno stanje zavesti, stanje prijetne sproščenosti in usmerjene pozornosti, v katerem smo bolj dovzetni za različne sugestije, zavedanje dogajanja okrog nas pa je nekoliko slabše. To pa še ne pomeni, da hipnoze ne moremo prekiniti, da obstaja nevarnost, da se ne bi »zbudili« iz transa ali da nas lahko nekdo hipnotizira proti vaši volji. Kadarkoli lahko trans sami prekinemo, kljub temu  pa se nam neprestano dogaja, da drugim dovolimo, da nas hipnotizirajo, pa se tega niti ne zavedamo. Vsak dan nas hipnotizirajo mediji. Oglasi. Politiki, verski in drugi voditelji, različni guruji in idoli. Družabna omrežja. Računalniške igrice. Starši so nas kar nekaj let uspešno hipnotizirali, čeprav morda nikoli niso slišali za hipnozo. Prav tako učitelji in vzgojitelji. Otrok do sedmega leta starosti večino časa preživi naravnem hipnotičnem stanju. Tudi kot odrasli redno hipnotiziramo tudi sami sebe – takrat govorimo o samohipnozi. Vsaka hipnoza je samohipnoza. Prav samohipnoza je še posebej učinkovita, saj smo najbolj dovzetni ravno za svoj glas in lastne besede, ki si jih stalno ponavljamo – žal tudi v lastno škodo.

Otrok do sedmega leta starosti večino časa preživi naravnem hipnotičnem stanju.

Hipnoza skozi zgodovino

Hipnozo so uporabljali že Sumerci približno 4000 let pred našim štetjem. Obstajajo tudi egipčanski papirusi iz okoli 1500 pr. n. š., na katerih so ohranjeni opisi metod hipnoze, ki so zelo podobne današnjim. Hipnozo so poznali tudi v antiki; Grki so s hipnozo zdravili v svetiščih, Rimljani pa so jih posnemali. Uporabljali so jo tudi krščanski redovniki in menihi.. 

Začetki moderne hipnoze segajo v sredino 18. stoletja – za začetnika veljata avstrijski zdravnik Franz Mesmer (1734-1815), po katerem je poznan izraz »mesmerizem« in škotski zdravnik James Braid (1795-1860), ki je leta 1841 prvi uporabil izraz »hipnoza«, izpeljan iz grške besede hipnos (spanje). Šlo je za napačno poimenovanje fenomena, saj v hipnozi ne gre za spanje. Braid je želel izraz zamenjati z »monoideizmom« (tj. fokus na eno idejo), vendar se je ime hipnoza kljub temu obdržalo in »mesmerizem« je postal »hipnotizem«. Škotski kirurg James Esdaile (1808-1859) je izvedel številne operacije v stanju globoke hipnoze, a je odkritje etra kot anestetika močno zmanjšalo množično uporabo hipnoze na tem področju – do prve svetovne vojne, ko je primanjkovalo etra in so se ponovno zatekli k hipnozi kot sredstvu za lajšanje bolečin.

Razvoj hipnoze se je pozneje nadaljeval predvsem v Združenih državah Amerike. Leta 1955 jo je kot zdravstveno terapijo najprej priznalo Britansko zdravniško združenje, tri leta pozneje pa je to storilo še Ameriško zdravniško združenje in leta 1962 še Ameriško združenje psihiatrov. Danes se zdravljenje s hipnozo uporablja po vsem svetu – za lajšanje in odpravo psihičnih in psiho-fizičnih težav (zlasti za lajšanje bolečin, psihosomatskih obolenj in anksioznih motenj).  Eden glavnih akterjev na tem področju v 20. stoletju je zagotovo bil dr. Milton H. Ericskon (1901–1980), ameriški psihiater, specialist za medicinsko hipnozo in družinsko terapijo. Bil je odličen in hiter v opazovanju ljudi in je lahko hitro vzpostavil stik s klienti. Eden od Ericksonovih temeljev je, da imajo ljudje možnosti in vire v sebi, da grejo v trans in da naredijo spremembo. Hipnotizer le ustvari okolje, da lahko gre klient lažje v trans. Drug temelj je ta, da je hipnotizer lahko direktiven pri reševanju konkretnih simptomov ali pri dajanju nalog, obenem pa indirekten pri tem, kako naj klient deluje in živi. Lahko dajemo sugestijo ali puščamo prostor za spremembo. Erickson temu pravi: »Preveč terapevtov povabi klienta na večerjo in mu potem pove, kaj naj naroči. Klient naj sam izbere, kaj bo jedel.« Naslednji temelj je ta, da preteklosti ne moremo spremeniti. Lahko spreminjamo samo pogled nanjo. Hipnoza in intervencije, ki jih delate, naj bodo torej usmerjene v življenje danes, jutri, čez en mesec, torej v sedanjost in prihodnost.

Hipnoza in samohipnoza (nezavedni del uma) se je uveljavila kot zelo učinkovita vedenjska tehnika, ki se uspešno uporablja na zelo različnih področjih, poleg že omenjene medicinske hipnoze tudi v športu, kriminalistiki, prodaji, pri učenju, posamezniki jo uporabljajo za samopomoč
(spremembe vedenja, navad …) itd.

Hipnoza in NLP (nevrolingvistično programiranje)

Hipnoza sama po sebi ni terapija, vsekakor pa je izredno močno orodje za namensko programiranje uma, kar sicer počnemo tudi z različnimi tehnikami NLP (nevrolingvističnega programiranja). Hipnoza je del NLP. Njegova soustanovitelja, dr. Richard Bandler in dr. John Grinder, sta preučila delo začetnika indirektne hipnoterapije, psihiatra in hipnotizerja dr. Miltona Ericksona ter najboljših psihoterapevtov, med drugimi družinske terapevtke Virginie Satir. Ugotovila sta, da pri delu s klienti koristijo nevrološko sposobnost človeka, da se uči in raste kot osebnost. Hipnoza se je uveljavila kot zelo učinkovita vedenjska tehnologija, ki se uspešno uporablja na zelo različnih področjih, poleg že omenjene medicinske hipnoze tudi v športu, kriminalistiki, prodaji, pri učenju, posamezniki jo uporabljajo za samopomoč (spremembe vedenja, navad …) itd. 

Poenostavljeno lahko rečemo, da je hipnoza oblika komunikacije, ki jo (nenamerno in/ali nehote) uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju. Pravzaprav je vsak stavek, ki ga slišimo ali preberemo ali pa si ga ponavljamo samo v mislih, na nek način (samo)hipnoza. Vsak dan proizvedemo od 60 do 70 tisoč različnih misli, a jih je več kot 90 % istih kot so bile tiste dan prej. Kaj menite, kakšen je rezultat stalnega ponavljanja enih in istih misli? 

Programiranje uma s ponavljanjem

Če pomislite, kako ste se učili snov, ki ste jo morali obvladati v šoli oziroma kako tudi kot odrasli pridobivate nova znanja in veščine – seveda, z vztrajnim ponavljanjem. Pisanje, branje ali poštevanko ste ponavljali toliko časa, dokler te veščine niso postale vaša nezavedna kompetenca. Tako ste se naučili tudi hoditi, zavezati vezalke na čevljih, voziti kolo ali plavati. Pravzaprav se večine dogajanja v naših glavah, medtem ko počnemo nekaj rutinskega, sploh ne zavedamo in se niti ne moremo natančno spomniti, kako smo nekaj naredili. Znanje takih veščin je shranjeno v nezavednem umu, ki se velikokrat tudi odloča namesto nas, ne da bi se tega zavedali. Ste morda pomislili, da smo kot nekakšni ujetniki, robotki, ki nas upravlja in nadzoruje lastni nezavedni um? Kako ne bi, če pa le-ta predstavlja kar 90 % našega uma, ki je tako neprimerno močnejši od zavedne desetine. Podobno kot je pri ledeni gori na površju viden le vrh, večji del je pa skrit pod vodno gladino.

https://www.mastermindakademija.com/trgovina/hipnoza-1-moc-nezavednega-uma/

https://www.literarnalekarna.com/odr/aleksander-sinigoj-moc-nezavednega-uma

Ali ni absurdno, da se moramo v dolgih letih šolanja učiti cel kup stvari, žal tudi takih, ki nam nikoli v življenju ne koristijo in se tičejo samo vrha ledene gore, tiste desetine, ki predstavlja zavedni del uma, medtem ko nas nihče ne nauči, kako upravljati lastne misli, kako programirati svoj um, kako zavedno spreminjati nezavedno?!

Kljub temu pa imam za vas dobro novico: Nismo tako nemočni, kot se morda zdi. Hipnoza in samohipnoza (nezavedni del uma) je močno orodje, ključ, s katerim lahko odklenemo vrata v nezavedno, do katerega sicer dostopamo (tudi) v spanju, a kaj ko takrat spi tudi naš zavedni del uma. Tako kot smo nekoč ponavljali poštevanko, lahko s ponavljanjem hipnotičnih sugestij, afirmacij ipd. programiramo svoj um. V transu (v alfa in/ali theta stanju valovanja možganov) se to dogaja še hitreje, saj sugestijam takrat odprete vrata do nezavednega, za katerega zagotovo že veste, kako zelo močno vpliva na naše vedenje in rezultate. 

Pozitivna Hipnoza in samohipnoza (nezavedni del uma) – v vsakdanjem življenju

Verjetno mi ni potrebno posebej razlagati, da so negativni stavki ali sugestije in negativne novice (ki so, kako absurdno (!) najbolj iskane in brane) slaba (samo)hipnoza, ki prinaša slabe rezultate. To je tista hipnoza, ki bi se je morali »bati« in izogibati. Seveda velja tudi obratno. Če vaš um polnijo pozitivne misli, če poslušate dobre, spodbudne novice ali motivacijske in hipnotične posnetke, če se družite s pozitivno naravnanimi, uspešnimi ljudmi in berete knjige, ki dvigujejo vašo vibracijo, vzbujajo pozitivne občutke, so vaše (samo)hipnoze in njihove sugestije pozitivne in koristne. Zapomnite si, da je res pomembno, s kom oziroma s čim ste obdani, kdo in s čim vas neprestano »bombardira« ter hrani vaš (nezavedni) um, saj to veliko bolj kot si morda mislite vpliva na vaše življenje. Bodite pozorni na to, še posebej takrat, ko vse te hipnoze vsrkavate mimogrede, v naravnem hipnotičnem stanju.

Naj vam zaupam droben »trik«. Takoj ko se (zjutraj) zbudite in tik preden (zvečer) zaspite so vaši možgani v stanju theta, zato ste takrat zelo sugestibilni oziroma dovzetni za različne sugestije, zato je na primer zvečer, preden zaspite, še toliko bolj pomembno, kaj počnete, berete ali poslušate. Sploh če imate v spalnici televizijo (česar vam res ne priporočam) oziroma se vam rado dogaja, da zaspite »z njo« na kavču ali če imate navado pred spanjem brskati po družabnih omrežjih, spletnih portalih in podobno. Takrat imajo namreč vsebine oziroma sugestije prosto pot do vašega nezavednega. Seveda obstaja tudi pozitivna plat tega dejstva. Poslušanje koristnih vsebin ali hipnotičnih posnetkov pred in/ali med spanjem vam lahko pomaga, da boste hitreje dosegli želene rezultate oziroma odpravili težave, ki vas pestijo (odvajanje od kajenja, motnje hranjenja, nespečnost, alkoholizem, fobije …). 

Če bi radi spremenili neko vedenje, ki vam ne koristi, stare vzorce ali omejujoča prepričanja, ki vas ovirajo na poti do želenega cilja, če vas muči pomanjkanje samozavesti, če bi bili radi bolj pozitivni, skratka, za karkoli bi radi programirali svoj um, vam iskreno priporočam hipnozo. Še posebej samohipnozo, ki se jo seveda lahko naučite – med drugimi eno najbolj naprednih tehnik samohipnoze na svetu, ki se imenuje osebni laboratorij uma.

Avtogeni trening in samohipnoza – v čem je razlika?

Morda se sprašujete, ali je tudi avtogeni trening samohipnoza oziroma kakšne so razlike med njima. Avtogeni trening temelji na določenih avtosugestijah (geslih) oziroma vajah, ki so na splošno namenjene fizičnemu in psihičnemu sproščanju, specifične pa tudi različnim psihofizičnim stanjem (stres, nespečnost, pomanjkanje zbranosti in učinkovitosti ipd.). Razvil ga je nevrolog in psihiater dr. Johannes H. Schultz (1884-1970), avtor monografije Avtogeni trening, koncentrirana samosprostitev (1932). Pri delu z ljudmi v hipnozi je ugotovil, da na prehodu v trans občutijo težo (sproščanje mišic) in toploto (širjenje krvnih žil) predvsem v okončinah. Na podlagi tega spoznanja je razvil smiselno zaporedje preprostih mentalnih vaj, s katerimi lahko sami dosežemo stanje globoke sprostitve, podobne transu, ter prikličemo občutke teže in toplote v okončinah in tako vzpostavimo stanje, podobno hipnotičnemu. Osredotočamo se tudi na bitje srca, dihanje, občutek toplote v trebuhu in hladen občutek na čelu. S temi vajami vplivamo na delovanje pomembnih organov v telesu in tako uravnotežimo njihovo delovanje. Lahko bi torej rekli, da je avtogeni trening nekakšna blažja, preprostejša oblika samohipnoze, katere spekter uporabe je izredno širok.

Takoj ko se (zjutraj) zbudite in tik preden (zvečer) zaspite so vaši možgani v stanju theta, zato ste takrat zelo sugestibilni oziroma dovzetni za različne sugestije, zato je na primer zvečer, preden zaspite, še toliko bolj pomembno, kaj počnete, berete ali poslušate.

Učenje – Hipnoza in samohipnoza (nezavedni del uma)

Mednarodno priznani predavatelj dr. Aleksander Šinigoj, edini master trener NLP v Sloveniji (ta častni naziv mu je podelil soustanovitelj NLP dr. Richard Bandler in ga ima le peščica trenerjev NLP po svetu) v okviru Mastermind akademije že vrsto let izvaja delavnice oziroma tečaje hipnoze, ki jih vedno znova dopolnjuje in izboljšuje, saj se tudi sam ves čas dodatno izobražuje pri različnih mojstrih hipnoze po vsem svetu. Tako boste na njegovi delavnici Certificiran praktik hipnoze lahko dobili resnično celovit vpogled v delo najboljših hipnotizerjev po svetu. Slišali (in praktično preizkusili) boste, kako je izvajal hipnoze vrhunski hipnotizer Milton Erickson, kako je njegovo delo nadgradil soustanovitelj NLP dr. Richard Bandler, ki je med drugim mojster hipnoze z odprtimi očmi, kako svetovno znanemu britanskemu hipnotizerju Paulu Mckenni uspe doseči tako globok trans, kakšen sistem za hipnoze uporablja mednarodni predavatelj in motivator Tony Robbins in nenazadnje, kakšne tehnike je uporabljal mojster samohipnoze Dave Elman. Kot češnja na torti te celovite šole hipnoze pa bo stara indijska tehnika za samohipnozo in doseganje popolne umirjenosti, ki jo uporabljajo tamkajšnji modreci.

Dr. Aleksander Šinigoj, ki je predaval že v več kot 20 državah na štirih celinah, je avtor številnih hipnotičnih zgoščenk in knjige Hipnoza I – Moč nezavednega uma, v kateri na enostaven in razumljiv način razloži hipnozo in kako le-ta vpliva na nezavedni um. Tisto, kar preberemo v knjigi in seveda še veliko več, lahko na delavnici prenesemo neposredno v prakso – gre torej za intenzivno učenje hipnoze in avtohipnoze, s katero lahko pomagamo tako sebi kot drugim hitreje in lažje doseči želene cilje.

Delavnica Certificiran praktik hipnoze

Zelo praktično in ciljno naravnana delavnica Certificiran praktik hipnoze ponuja nabor uporabnih tehnik, ki predstavljajo uporabniški vmesnik do (nezavednega) uma in bi ga morali znati uporabljati že kot otroci. Ali ni absurdno, da se moramo v dolgih letih šolanja učiti cel kup stvari, žal tudi takih, ki nam nikoli v življenju ne koristijo in se tičejo samo vrha ledene gore, tiste desetine, ki predstavlja zavedni del uma, medtem ko nas nihče ne nauči, kako upravljati lastne misli, kako programirati svoj um, kako zavedno spreminjati nezavedno?!

Poleg že omenjene tehnike za samohipnozo osebni laboratorij uma se boste na tečaju Certificiran praktik hipnoze naučili tudi, kako hipnotizirati sebe in druge (brez skrbi, hipnoza ni samo za izbrance ali najbolj inteligentne), kako pripraviti zelo direktiven način za (samo)hipnozo (poleg štetja, ki ga morda že poznate, tudi tehniko zmede, metaforično indukcijo v samohipnozo in druge), kako biti indirektni, kot je to počel izjemni hipnotizer Milton Erickson, kako izvesti hipnozo z odprtimi očmi, pred skupino ali sami, kako lahko hipnozo uporabljate pri svojem delu in v poslovnem svetu, ne da bi jo sploh poimenovali. 

Uporabnost Hipnoza in samohipnoza (nezavedni del uma) ter drugih orodij NLP je res neverjetno široka. Ko jih boste začeli redno uporabljati, se bo začel spreminjati vaš prostrani notranji svet nezavednih vedenjskih vzorcev in prepričanj, za katerega pravzaprav sploh ne veste, kaj vse skriva pred vami – a izredno močno vpliva na vaše življenje. Privoščite si znanje in izkoristite to dragoceno moč nezavednega uma, ki vam jo daje hipnoza. 

A. F.

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin

Leave a comment

Privacy Preferences
When you visit our website, it may store information through your browser from specific services, usually in form of cookies. Here you can change your privacy preferences. Please note that blocking some types of cookies may impact your experience on our website and the services we offer.
X