Hipnoza, samohipnoza in nezavedni um: Povežite se s svojo notranjo močjo
- 17. januarja, 2025
- Aleksander Šinigoj
“Hipnoza je umetnost komuniciranja
z nezavednim umom
za dosego zavednih ciljev.”
Dave Elman
Hipnoza je dragoceno darilo, ki odpira vrata v nezavedni del uma
Čeprav se nam hipnoza dogaja 24 ur na dan, je ta pojem še vedno zavit v tančico skrivnosti. Ljudje se hipnoze nemalokrat bojijo ali pa jo zavračajo zaradi nevednosti, kot bi imeli opravka z neko novodobno alternativno metodo. Seznanjeni so le z odrsko hipnozo iz televizijskih šovov, namenjeno zabavi, zato jih skrbi, da jih bo hipnotizer vodil v tako globok trans (stanje spremenjene zavesti, pri katerem je zmanjšana splošna dojemljivost za zunanje dražljaje in povečana dojemljivost za sugestije), da ne bodo mogli nadzorovati svojega vedenja in bodo posledično naredili ali povedali kaj takega, česar v normalnih okoliščinah pri polni zavesti ne bi.
V resnici pa je hipnoza vse prej kot to in stara toliko kot človeštvo.
Strah pred hipnozo je popolnoma odveč
Starogrška beseda hipnos sicer res pomeni ‘spanje’, a je bojazen, da bi pod vplivom hipnoze naredili ali izrekli karkoli, česar v budnem stanju ne bi, nepotrebna. Trans stanje je bližje budnemu stanju kot spanju in je povsem naravno.
Naravna hipnotična stanja
Poznamo trans med vožnjo, ob gledanju televizije, na sprehodu, med ležanjem na plaži … govorimo o naravnih hipnotičnih stanjih. To stanje se pojavi takrat, ko možgani iz beta valovanja (običajnega budnega stanja) preidejo v alfa valovanje (stanje pasivne pozornosti, sproščenosti). Gre za spremenjeno stanje zavesti, stanje prijetne sproščenosti in usmerjene pozornosti, v katerem smo bolj dovzetni za različne sugestije, zavedanje dogajanja okrog nas pa je nekoliko slabše. To pa še ne pomeni, da hipnoze ne moremo prekiniti, da obstaja nevarnost, da se ne bi »zbudili« iz transa ali da nas lahko nekdo hipnotizira proti vaši volji. Trans lahko vedno sami prekinemo. Kljub temu pa se nam neprestano dogaja, da drugim dovolimo, da nas »hipnotizirajo«, pa se tega niti ne zavedamo.
Vpliv medijev, okolja in samohipnoze
Vsak dan nas hipnotizirajo mediji. Oglasi. Politiki, verski in drugi voditelji, različni guruji in idoli. Družabna omrežja. Računalniške igrice. Starši so nas kar nekaj let uspešno hipnotizirali, čeprav morda nikoli niso slišali za hipnozo. Prav tako vzgojitelji in učitelji.
Otroci preživijo do šestega leta večino časa v naravnem hipnotičnem stanju
Otroci so do približno drugega leta starosti v stanju nezavednega srkanja vsega brez zmožnosti kritičnega mišljenja. Kasneje se začnejo pojavljati višje možganske frekvence, t.i. theta valovanje, ki je značilno za stanje globoke sprostitve, domišljije in ustvarjalnosti. Otroci v tem obdobju živijo v svetu abstraktnega. Njihova zmožnost kritičnega mišljenja je še vedno v veliki meri nerazvita, zato sprejmejo vse, kar jim povemo.
Naš ton glasu, besede, ki jih uporabljamo, način, kako se odzivamo, in vrednote, ki jih prenašamo, oblikuje njihovo podobo o svetu in njihovo samozavest. Starši in bližnja okolica imamo zato veliko odgovornost in hkrati tudi priložnost, da otrokom damo pozitivne temelje za njihovo razumevanje sveta in za oblikovanje njihove samozavesti.
Kaj pa odrasli?
Tudi odrasli smo vsak trenutek izpostavljeni vplivom okolja. Mediji, družbena omrežja, mnenja drugih ljudi, razpoloženje v našem delovnem okolju – vse to vpliva na naše misli, čustva in vedenje. Vsaka misel, ki jo ustvarimo, in vsaka informacija, ki jo prejmemo, deluje na nas kot neka oblika hipnoze.
Ključna razlika med odraslimi in otroki je, da imamo odrasli razvit kritični faktor – to je mentalni filter, ki nam omogoča, da presodimo, katere informacije bomo sprejeli kot resnične in katere bomo zavrnili. Ta sposobnost nam pomaga zaščititi svojo podzavest pred nezaželenimi vplivi in ohraniti notranji mir.
Vendar pa kritični faktor ni vedno aktiven. Ko smo zelo sproščeni, čustveno ranljivi ali ko neprekinjeno prejemamo iste informacije, lahko ta filter oslabimo in dovolimo, da določene misli ali prepričanja prodrejo globlje v našo podzavest. Prav zato je pomembno, da se zavedamo vpliva, ki ga ima okolje na naše misli in čustva, ter zavestno izbiramo, katerim informacijam bomo namenili svojo pozornost.
Hipnoza skozi zgodovino
Hipnozo so uporabljali že Sumerci približno 4000 let pred našim štetjem. Obstajajo tudi egipčanski papirusi iz okoli 1500 pr. n. š., na katerih so ohranjeni opisi metod hipnoze, ki so zelo podobne današnjim. Hipnozo so poznali tudi v antiki; Grki so s hipnozo zdravili v svetiščih, Rimljani pa so jih posnemali. Uporabljali so jo tudi krščanski redovniki in menihi.
Začetki moderne hipnoze segajo v sredino 18. stoletja – za začetnika veljata avstrijski zdravnik Franz Mesmer (1734-1815), po katerem je poznan izraz »mesmerizem« in škotski zdravnik James Braid (1795-1860), ki je leta 1841 prvi uporabil izraz »hipnoza«, izpeljan iz grške besede hipnos (spanje). Šlo je za napačno poimenovanje fenomena, saj v hipnozi ne gre za spanje. Braid je želel izraz zamenjati z »monoideizmom« (tj. fokus na eno idejo), vendar se je ime hipnoza kljub temu obdržalo in »mesmerizem« je postal »hipnotizem«. Škotski kirurg James Esdaile (1808-1859) je izvedel številne operacije v stanju globoke hipnoze, a je odkritje etra kot anestetika močno zmanjšalo množično uporabo hipnoze na tem področju – do prve svetovne vojne, ko je primanjkovalo etra in so se ponovno zatekli k hipnozi kot sredstvu za lajšanje bolečin.
Razvoj hipnoze se je pozneje nadaljeval predvsem v Združenih državah Amerike. Leta 1955 jo je kot zdravstveno terapijo najprej priznalo Britansko zdravniško združenje, tri leta pozneje pa je to storilo še Ameriško zdravniško združenje in leta 1962 še Ameriško združenje psihiatrov.
Danes se zdravljenje s hipnozo uporablja po vsem svetu – za lajšanje in odpravo psihičnih in psiho-fizičnih težav (zlasti za lajšanje bolečin, psihosomatskih obolenj in anksioznih motenj)
Milton H. Ericskon: Eden glavnih akterjev na področju hipnoze
Eden glavnih akterjev na področju hipnoze v 20. stoletju je bil zagotovo dr. Milton H. Ericskon (1901–1980), ameriški psihiater, specialist za medicinsko hipnozo in družinsko terapijo. Bil je odličen in hiter v opazovanju ljudi in je lahko hitro vzpostavil stik s klienti. Eden od Ericksonovih temeljev je, da imajo ljudje možnosti in vire v sebi, da grejo v trans in da naredijo spremembo. Hipnotizer le ustvari okolje, da lahko gre klient lažje v trans. Drug temelj je ta, da je hipnotizer lahko direktiven pri reševanju konkretnih simptomov ali pri dajanju nalog, obenem pa indirekten pri tem, kako naj klient deluje in živi. Lahko dajemo sugestijo ali puščamo prostor za spremembo. Erickson temu pravi: »Preveč terapevtov povabi klienta na večerjo in mu potem pove, kaj naj naroči. Klient naj sam izbere, kaj bo jedel.« Naslednji temelj je ta, da preteklosti ne moremo spremeniti. Lahko spreminjamo samo pogled nanjo. Hipnoza in intervencije, ki jih delate, naj bodo torej usmerjene v življenje danes, jutri, čez en mesec, torej v sedanjost in prihodnost.
Hipnoza in nevrolingvistično programiranje
Hipnoza sama po sebi ni terapija, vsekakor pa je izredno močno orodje za namensko programiranje uma, kar sicer počnemo tudi z različnimi tehnikami NLP. Hipnoza je del NLP. Njegova soustanovitelja, dr. Richard Bandler in dr. John Grinder, sta preučila delo začetnika indirektne hipnoterapije, psihiatra in hipnotizerja dr. Miltona Ericksona, ter najboljših psihoterapevtov, med drugimi družinske terapevtke Virginie Satir. Ugotovila sta, da pri delu s klienti koristijo nevrološko sposobnost človeka, da se uči in raste kot osebnost. Hipnoza se je uveljavila kot učinkovito orodje vedenjske terapije, ki se uspešno uporablja na različnih področjih – poleg že omenjene medicinske hipnoze tudi v športu, kriminalistiki, prodaji, pri učenju, posamezniki jo uporabljajo za samopomoč (spremembe vedenja, navad …) itd.
Poenostavljeno lahko rečemo, da je hipnoza oblika komunikacije, ki jo (nenamerno in/ali hote) uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju. Pravzaprav je vsak stavek, ki ga slišimo ali preberemo ali pa si ga ponavljamo samo v mislih, na nek način (samo)hipnoza. Vsak dan gre skozi naš um od 60 do 70 tisoč različnih misli in več kot 90 odstotkov je istih, kot so bile tiste dan prej. Kaj menite, kakšen je rezultat stalnega ponavljanja istih misli?
Programiranje uma s ponavljanjem
Če pomislite, kako smo se učili snov, ki smo jo morali znati v šoli – seveda, z vztrajnim ponavljanjem. Pisanje, branje ali poštevanko smo ponavljali toliko časa, dokler te veščine niso postale vaša nezavedna kompetenca. Tako smo se naučili tudi hoditi, zavezati vezalke, voziti kolo in plavati.
Ko počnemo nekaj rutinskega, se večine aktivnosti sploh ne zavedamo in se niti ne spomnimo, kako smo nekaj naredili. Znanje takih veščin je shranjeno v nezavednem umu, ki se velikokrat tudi odloča namesto nas, ne da bi se tega zavedali.
Ste morda pomislili, da smo kot nekakšni ujetniki, robotki, ki nas upravlja in nadzoruje lastni nezavedni um? Kako ne bi, če pa le-ta predstavlja kar 90 % našega uma, ki je tako neprimerno močnejši od zavedne desetine. Podobno kot je pri ledeni gori na površju viden le vrh, večji del je pa skrit pod vodno gladino.
Pozitivna hipnoza in samohipnoza v vsakdanjem življenju
Za vas imam dobro novico: Nismo tako nemočni, kot se morda zdi.
Hipnoza in samohipnoza je močno orodje – ključ, s katerim lahko odklenemo vrata v nezavedno. Tako kot smo nekoč ponavljali poštevanko, lahko s ponavljanjem hipnotičnih sugestij, afirmacij programiramo svoj um. V transu (v alfa in/ali theta stanju valovanja možganov) se to dogaja še hitreje, saj sugestijam takrat odpremo vrata do nezavednega, ki močno vpliva na naše vedenje in rezultate.
Vpliv pozitivnih in negativnih sugestij
Verjetno ni potrebno posebej razlagati, da so negativni stavki ali sugestije in negativne novice (ki so, kako absurdno najbolj iskane in brane) slaba (samo)hipnoza, ki prinaša slabe rezultate. To je tista hipnoza, ki bi se je morali »bati« in izogibati. Seveda velja tudi obratno. Če vaš um polnijo pozitivne misli, če poslušate dobre, spodbudne novice ali motivacijske in hipnotične posnetke, če se družite s pozitivno naravnanimi, uspešnimi ljudmi in berete knjige, ki dvigujejo vašo vibracijo, vzbujajo pozitivne občutke, so vaše (samo)hipnoze in njihove sugestije pozitivne in koristne. Pomembno je, s kom in s čim ste obdani, kdo in s čim vas neprestano »bombardira« ter hrani vaš (nezavedni) um, saj to veliko bolj, kot si morda mislite, vpliva na vaše življenje. Bodite pozorni na to, še posebej takrat, ko vse te hipnoze vsrkavate mimogrede, v naravnem hipnotičnem stanju.
Naj vam zaupam droben »trik«. Takoj ko se zjutraj zbudimo in tik preden zvečer zaspimo so naši možgani v stanju theta, zato smo takrat zelo sugestibilni, to je dovzetni za različne sugestije. Zelo pomembno je, kaj v tem času počnemo, beremo ali poslušamo.
Sploh če imate v spalnici televizijo (česar vam res ne priporočam) oziroma se vam dogaja, da zaspite »z njo« na kavču, ali če imate navado pred spanjem brskati po družbenih omrežjih, spletnih portalih in podobno. Takrat imajo namreč vsebine oziroma sugestije prosto pot do vašega nezavednega. Seveda obstaja tudi pozitivna plat tega dejstva. Poslušanje koristnih vsebin ali hipnotičnih posnetkov pred in/ali med spanjem vam lahko pomaga, da boste hitreje dosegli želene rezultate oziroma odpravili težave, ki vas pestijo (odvajanje od kajenja, motnje hranjenja, nespečnost, alkoholizem, fobije …).
Če bi radi spremenili neko vedenje, ki vam ne koristi, stare vzorce ali omejujoča prepričanja, ki vas ovirajo na poti do želenega cilja, če vas muči pomanjkanje samozavesti, če bi bili radi bolj pozitivni, skratka, za karkoli bi radi programirali svoj um, vam iskreno priporočam hipnozo. Še posebej samohipnozo, ki se jo seveda lahko naučite – med drugimi eno najbolj naprednih tehnik samohipnoze na svetu, ki se imenuje osebni laboratorij uma.
Avtogeni trening in samohipnoza – v čem je razlika?
Morda se sprašujete, ali je tudi avtogeni trening samohipnoza oziroma kakšne so razlike med njima. Avtogeni trening temelji na določenih avtosugestijah oziroma vajah, ki so na splošno namenjene fizičnemu in psihičnemu sproščanju, specifične pa so tudi različnim psihofizičnim stanjem (stres, nespečnost, pomanjkanje zbranosti in učinkovitosti ipd.).
Razvil ga je nevrolog in psihiater dr. Johannes H. Schultz (1884-1970), avtor monografije Avtogeni trening, koncentrirana samosprostitev (1932). Pri delu z ljudmi v hipnozi je ugotovil, da na prehodu v trans občutijo težo (sproščanje mišic) in toploto (širjenje krvnih žil) predvsem v okončinah. Na podlagi tega spoznanja je razvil smiselno zaporedje preprostih mentalnih vaj, s katerimi lahko sami dosežemo stanje globoke sprostitve, podobne transu, ter prikličemo občutke teže in toplote v okončinah in tako vzpostavimo stanje, podobno hipnotičnemu. Osredotočamo se tudi na bitje srca, dihanje, občutek toplote v trebuhu in hladen občutek na čelu. S temi vajami vplivamo na delovanje pomembnih organov v telesu in tako uravnotežimo njihovo delovanje. Lahko bi torej rekli, da je avtogeni trening nekakšna blažja, preprostejša oblika samohipnoze, katere spekter uporabe je izredno širok.
Certificiran praktik hipnoze
Praktično in ciljno naravnana delavnica Certificiran praktik hipnoze ponuja nabor uporabnih tehnik, ki so kot uporabniški vmesnik do nezavednega uma in bi ga morali znati uporabljati že kot otroci.
Poleg že omenjene tehnike za samohipnozo osebni laboratorij uma se boste na tečaju Certificiran praktik hipnoze naučili tudi, kako hipnotizirati sebe in druge, kako pripraviti zelo direktiven način za (samo)hipnozo (poleg štetja, ki ga morda že poznate, tudi tehniko zmede, metaforično indukcijo v samohipnozo in druge), kako biti indirektni, kot je to počel izjemni hipnotizer Milton Erickson, kako izvesti hipnozo z odprtimi očmi, pred skupino ali sami, kako lahko hipnozo uporabljate pri svojem delu in v poslovnem svetu, ne da bi jo sploh poimenovali.
Uporabnost hipnoze in samohipnoza ter drugih orodij NLP je zelo široka. Ko jih boste začeli redno uporabljati, se bo začel spreminjati vaš prostrani notranji svet nezavednih vedenjskih vzorcev in prepričanj, za katerega sploh ne veste, kaj vse skriva pred vami, a izredno močno vpliva na vaše življenje. Privoščite si znanje in izkoristite to dragoceno moč nezavednega uma, ki vam jo daje hipnoza.
Morda vas bo zanimalo tudi to?
- Osebna rast
Za nami je še ena Mastermind konferenca, ki je bila letos prav posebna tudi zaradi enega lepega praznovanja. 🙂 Naša tečajnica Marija Bregar je praznovala...
- Hipnoza
V hitrem tempu vsakdana si vsi želimo več notranjega miru, sprostitve in boljšega počutja, se strinjate? Ko je vsakdan poln obremenitev, hitenja in misli, ki...
- Osebna rast
Reči »ne« je za mnoge ljudi ena najtežjih stvari. Ne zato, ker ne bi vedeli, kaj si želijo. Ampak zato, ker se bojijo, kaj se...
Prijavite se na e-novice in
prejmite BREZPLAČNO darilo.
