Knjižna blogerka Alenka Štrukelj je na svojem blogu Literarna lekarna o Aleksandrovi knjigi Moč nezavednega uma zapisala:

»Ko se človek začne ukvarjati sam s seboj, ko začne iskati višjo resnico in poti do resničnega jaza in do boljšega življenja, se slej ko prej sooči z dejstvom, da se skrivnost uspeha, sreče, zadovoljstva in radosti v življenju skriva v njem samem. Ne v tem, koliko denarja ima na računu, ne v tem, kaj vse si z njim lahko kupi, ne v tem, kako se do njega vedejo drugi, ga spoštujejo, občudujejo, imajo radi – vse to je le posledica tega, kako uporablja svoj nezavedni um.

Ena od poti do tega, kako začeti uporabljati svoj nezavedni um v svojo korist, je tudi hipnoza.

Dr. Aleksander Šinigoj v knjigi Moč nezavednega uma v preprostem, enostavno razumljivem jeziku razloži, kako pa smo dejansko vsi ves čas, 24 ur na dan, v transu, čeprav se tega sploh ne zavedamo.

Ves čas smo na avtopilotu, kot bi življenje upravljalo z nami in ne mi z njim. Od trenutka, ko se zjutraj zbudimo in si zaželimo skodelice kave, do trenutka, ko zdrsnemo v spanec. Edini trenutek, ko nismo v transu, je takrat, ko nekaj počnemo zavestno, ko smo prisotni tukaj in zdaj.

Hipnozo poznamo pod različnimi imeni: vizualizacija, avtogeni trening, regresija, meditacija, ipd. Celo vsa komunikacija, ki jo imamo s sabo in z drugimi je neke vrste hipnoza, so sugestije, ki jim podležemo ali pa ne, beri: se z njimi strinjamo ali pa ne – seveda v skladu z našim notranjim zemljevidom sveta, ki smo ga oblikovali v skladu s prepričanji, ki so nam jih vsadili naši starši in ki smo jih oblikovali sami na podlagi lastnih izkušenj.

Kot pravi dr. Aleksander Šinigoj se naš notranji svet (naše misli) odraža v našem zunanjem svetu (dejanjih, rezultatih, dosežkih).

Torej: to, o čemer razmišljaš in na kakšen način razmišljaš, bo neposredno vidno v tvojih življenjskih izkušnjah, načinu življenja, standardu bivanja in delovanja, doseganja rezultatov ipd. Zato nas opozarja, da moramo biti zelo pozorni tudi na to, kako hipnotiziramo sami sebe – torej, kakšna sporočila si nalagamo na naš “hard drive”: so to pozitivna sporočila (da zmorem, da lahko nekaj dosežem, da sem vreden, ljubljen, opažen …) ali negativna (da iščem krivdo za svoj neuspeh pri drugih, da obupam, še preden sem dobro začel, da se ne znam postaviti zase, da ne zmorem, da nisem dovolj …).

Življenje nam nikoli ne naloži več, kot je prepričano, da zmoremo. Mi sami s pomočjo ega sebe hipnotiziramo, da začnemo tem mislim verjeti. S pomočjo hipnoze pa lahko te ovire premagamo, odpravimo negativna prepričanja in samodestruktivna vedenja (kot je npr. kajenje), da zaživimo srečnejše, polnejše, bolj svobodno in zadovoljno.

Če izhajam iz svoje lastne izkušnje po recimo pol leta vsakodnevne vodene meditacije, ki je tudi neke vrste hipnoza, lahko rečem, da sčasoma začneš vse hitreje padati v stanje popolnega transa, hitreje se odzivaš na sugestije, ki ti jih oseba, ki vodi meditacijo, govori, in potem tudi v stanju, ko nisi v meditaciji, veliko hitreje rešuješ različne izzive, ki ti pridejo na pot v življenju, hitreje in brez nepotrebnih čustvenih vpletanj rešuješ konflikte, bolj pozitivno, optimistično gledaš na situacije, v katerih se znajdeš, saj se ti zdi, da imaš ti vajeti življenja v rokah in ne ono tebe. ​

Hipnoza ni stanje, v katerem oseba nič ne sliši ali čuti.

Oseba je med hipnozo čuječa, pozorna, dejansko več čuti in zaznava, je bolj dovzetna za sugestije. V hipnozi je oseba v stanju povečane sproščenosti, pri čemer uporablja svojo domišljijo in trenira moč svojega uma in koncentracije za hitrejši in lažji dostop do nezavednega v sebi. Tega predstavljajo naše notranje misli, prepričanja, vrednote, ki smo jih tekom odraščanja prevzeli od staršev in drugih vplivnih oseb v našem življenju, oziroma smo jih tekom let ponotranjili skozi svoje izkušnje in doživljanja. 

S pomočjo hipnoze oziroma pozitivnih sugestij pa lahko naš ego/podzavest/nezavedni um “vržemo na finto” in sicer tako, da ga sprogramiramo za določen namen (se spomnite na knjigo Sedež duše, kjer Gary Zukav govori ravno o življenju z namenom?). To naredimo tako, in to mi je bilo tudi najbolj všeč v knjigi, da se pogovarjamo z njim kot s petletnim otrokom, ki vse, kar mu rečeš, vzame dobesedno. Torej, da smo natančni pri tem, kaj želimo, in da skupaj z močno pozitivno pozicijo treniramo vero in prepričanje, da se bodo naše želje, cilji, zahteve tudi uresničile. Seveda to ne gre čez noč, zato je treba veliko vaje in dobrega vodnika, ki te skozi ta proces pelje.

Če je prvi del knjige namenjen vsem, ki se s hipnozo srečajo prvič, v drugem delu najdemo navodila za študente hipnoze. Poleg odličnih citatov vzornikov dr. Šinigoja, ki še dodatno odstirajo tančico z nezavednega uma, boste v priročniku našli še nekaj enostavnih vaj in nasvetov, kako začeti z izvajanjem samohipnoze. Pelje vas čez celoten proces hipnotičnega procesa, v katerem razgrne vse podrobnosti, na katere mora biti hipnotizer pri svojem delu pozoren.

Spoznali boste orodja, ki jih pri tem lahko uporabite in na kakšen način. In verjamem, da vas bo prijelo, da tudi sami poizkusite.«

Njen celoten zapis si lahko preberete tukaj.