MOTIVACIJA: Kako se motivirati in ostati motiviran?

Preden odgovorimo na zgornje vprašanje, je prav, da se najprej poenotimo o tem, kaj je motivacija. 

Psihologija podaja različne teorije motivacije. Motivacija je notranji proces, ki spodbuja ljudi k aktivnosti, da dosežejo cilje oziroma zadovoljijo potrebe. Ne glede na to, ali ga definiramo kot zagon ali potrebo, gre za stanje znotraj nas, ki si želi spremembe, bodisi navznoter ali navzven. Pod pojem motivacija spadajo vsi procesi spodbujanja, vzdrževanja in usmerjanja telesnih in duševnih aktivnosti z namenom uresničitve cilja. Bistvo motivacije je energično in vztrajno ciljno usmerjeno vedenje. Ko smo motivirani, smo aktivni, ukrepamo in se premikamo naprej proti cilju. Na motivacijo lahko gledamo kot na gonilno silo, katera nas sili, da ravnamo v smeri nekega  cilja.

Po Maslowovi teoriji, ki naj bi razložila človeško motivacijo po zadovoljitvi potreb, mora praviloma človek najprej zadovoljiti osnovne fiziološke potrebe, da lahko zadovolji potrebe po varnosti, pripadanju, ljubezni in (samo)spoštovanju. To so potrebe, ki jih zadovoljujemo zaradi pomanjkanja. Na vrhu Maslowove piramide so potrebe rasti, ki pa jih ne zadovoljujemo zaradi pomanjkanja, temveč zaradi želje po osebnostni rasti – potreba po znanju in razumevanju, vedoželjnost, radovednost, potreba po umetnosti, simetriji, redu, lepoti, potreba po samouresničitvi. Ljudje, ki dosežejo to stopnjo v hierarhiji potreb, so samoiniciativni, polni idej, neustrašni in potrebujejo za svoje delovanje zelo malo zunanje spodbude.

Ko motivacijo opazujemo v resničnem svetu in merimo z znanostjo, postane vidna in zaznavna z vedenjem, stopnjo angažiranosti, nevronsko aktivacijo in psihofiziologijo.

V delovnem kontekstu so lahko psihološki dejavniki, ki spodbujajo vedenje ljudi, želja po denarju, uspeh, prepoznavnost, zadovoljstvo pri delu, timsko delo itd.

Običajno se zlahka motiviramo za dejavnosti, katere so nam ljube, je pa včasih težje najti motivacijo in takrat se znajdemo v začaranem krogu odlašanja. Kako se torej motivirati? Kako prenehati z odlašanjem? Kako lahko ukrepamo? To so vprašanja, katera si mnogi zastavljamo. Za ta vprašanja obstaja več kot le en odgovor.

Ključna napaka, ki jo delamo ljudje, ko si želimo dobiti zagon je, da iščemo motivacijo, v resnici pa bi morali iskati namen – zakaj želimo nekaj doseči.

Kako si pravilno zastaviti cilje?

Ko želimo motivacijo, se moramo najprej vprašati, zakaj želimo doseči cilj, ki smo si ga zadali, kaj želimo z njim doseči in kako se bomo počutili, ko ga dosežemo. Natančen odgovor na vsa ta vprašanja nam pomaga preusmeriti našo pozornost in motivacijo proti doseganju izbranega cilja. Prav tako je dobro porazdeliti glavni cilj na več manjših, lažje dosegljivih in uresničljivih ciljev oziroma korakov. Z doseganjem le-teh se  motivacija veča in skupni rezultate je dosežen večji, pomembnejši cilj. Pri postavljanju ciljev je pomembno, da smo pozorni tudi na njihovo težavnost. Če je cilj, ki smo si ga zastavili, pretežak, bomo kaj hitro preveč prestrašeni, da bi sploh začeli. Če je cilj prelahek, bomo zlahka preveč zdolgočaseni, da bi ga dokončali oziroma dosegli.

Pri postavljanju upoštevajmo 5 pogojev dobro oblikovanih ciljev po NLP:

1. Cilj postavimo v pozitivno obliko

Negativne oblike cilja ne moremo operativno izvesti. Če si postavite cilj: ne želim v Zagreb, boste težko vedeli, v katero smer naj dejansko zavijete. Če pa je vaš cilj Letos silvestrujem v Ljubljani, potem točno veste, kdaj in kje boste 31. 12. tega leta.

2. Cilj začne in vzdržuje oseba, ki si želi cilj

Naša odgovornost je naše življenje; življenje drugih ljudi je njihova odgovornost. Vaš cilj ne more biti odvisen od aktivnosti drugih oseb ali situacij, temveč mora biti pod vašim nadzorom (oziroma osebe, ki ima želeno stanje za cilj), z drugimi besedami, vaš cilj ne more biti nekaj, kar je naloga drugih ljudi.

3. Cilj je določen in vrednoten na podlagi dokazov, ki jih lahko zaznamo

Svet dojemamo preko petih reprezentacijskih sistemov (VAKOG – več o tem na NLP Praktiku). Cilj naj bo določen tako, da ga lahko vrednotite vsaj na podlagi tega, kar vidite, slišite in občutite. S tem ko boste dojemali dosežke na ta način, bo tudi vaša motivacija rasla.

4. Cilj ohranja pozitivne stranske učinke sedanjega stanja

Za vsakim vedenjem se skriva pozitiven namen. Pri zastavljanju ciljev moramo ohraniti pozitiven namen (stranski učinek) trenutnega stanja oziroma vedenja.

5. Cilj je ‘ekološki’

Dobro definirani cilji po NLP so cilji, ki ustrezajo vsem vidikom življenja. Vprašamo se, kako bo cilj vplival na družino, prijatelje, službo, druge ljudi. Cilje je ‘ekološki’, kadar njegova uresničitev nima negativnih učinkov ali posledic na drugo področje v našem življenju ali na življenja drugih ljudi.

Kako se motivirati in postati aktivni?

Predstavljajte si, da želite, da zdrava prehrana postane vaš vsak dan, želite, da ste motivirani za to, da vedno znova izberete zdravo prehrano namesto hitro pripravljene pogrete hrane. Za usmerjanje k akciji in povečanje motivacije, lahko uporabite model generativnih sprememb (več o modelu generativnih sprememb izveste na NLP Mojstru Praktiku):

1) ZAČNITE PRI VREDNOTAH: Kaj vam pomeni zdrava prehrana? Zakaj vam je to tako pomembno?

2) PREMIK K PREPRIČANJEM: Če se boste vsak dan zdravo prehranjevali, se bo kaj zgodilo?

3) PREMIK K STRATEGIJAM: Kako boste lahko dosegli to, da se boste vsak dan zdravo prehranjevali in pri tem tudi uživali?

4) PREMIK K STIMULUS/ODZIVU: Kaj naredite naslednjič, ko ste pred situacijo ali izberete zdravo prehrano ali hitro pripravljeno pogreto hrano?

5) PREMIK NAZAJ K STRATEGIJAM: Najprej, kaj konkretno naredite, da se vsak dan zdravo prehranjujete in pri tem uživate?

6) PREMIK NAZAJ K PREPRIČANJEM: Kaj verjamete sedaj, ko se zdravo prehranjujete?

7) PREMIK NAZAJ K VREDNOTAM: Kaj vam bo zdrava prehrana prinesla? Zakaj vse to počnete?

Načrtovanje naše motivacije

Načrtovanje urnika zase zveni preprosto in enostavno, ampak v resnici ravno to veliko ljudem predstavlja težavo. Urnik avtomatizira naše odločitve s tem, da daje našim ciljem čas in kraj za razvijanje. Najpogosteje je to tudi razlog, da naše plane uresničimo ne glede na to ali imamo motivacijo ali ne. Tako je na primer veliko lažje jesti zdravo hrano, če imamo vnaprej pripravljen jedilnik, kdaj in kaj bomo jedli. Temu veliko pripomore tudi nakupni seznam, saj po seznamu kupimo sestavine, ki jih potrebujemo za jedilnik, obenem pa se lažje izognemo polnjenju košarice s sladkarijami ali drugo nezdravo hrano in pijačo. Pomembno je, da prenehamo čakati na motivacijo in inspiracijo, katera nas morda nikoli ne doleti, in si splaniramo naše odločitve in dejavnosti zdaj.

Kako se motivirati, tudi ko si ne želimo urnika?

Nekateri ljudje si ne glede na vse ne ustvarjajo ali ne želijo urnikov, imajo pa rituale, kateri so del njihovega vsakdana. Alexander Den Heijer je zapisal: »Če roža ne cveti, spremeni okolje, v katerem roža raste, ne rože.« Tukaj je nekaj primerov, kako si lahko z rituali ustvarimo naše vsakodnevno okolje tako, da v njem zlahka najdemo motivacijo:

• Pogostejša rekreacija: uporabimo enak ogrevalni ritual pred rekreacijo
• Večja kreativnost: sledimo enakemu ustvarjalnemu ritualu pred začetkom pisanja, likovnega ustvarjanja ali petja
• Sproščen začetek dneva: ustvarimo si 15-minutni ritual meditacije zjutraj v tišini pred vsemi ostalimi vsakodnevnimi dejavnostmi
• Boljši spanec: v posteljo se odpravimo zgodaj, brez elektronskih naprav in drugih motenj

Kako narediti motivacijo del našega vsakdana?

Moč rituala omogoči in spodbudi naše delovanje avtomatsko in brez razmišljanja. Tako je začetek, posledično pa tudi zaključek teh dejavnosti lažji.
Ključ dobrega rituala je to, da odstrani potrebo po sprejemanju nepotrebnih odločitev: Kaj naj naredim najprej? Kdaj naj to naredim? Kako naj to naredim? Večino ljudi ravno to ustavi in jim odvzame motivacijo, ker se ne znajo odločiti kdaj in kako bodo proces pričeli. Želimo si, da je začetek doseganja naših ciljev lahek in avtomatičen ravno zato, da imamo kasneje moč in motivacijo, da aktivnosti končamo in dosežemo želene cilje.

Poznamo tri preproste korake, s pomočjo katerih lahko naredimo rituale boljše in z njimi ustvarimo motivacijo.

Prvi korak:  Avtomatiziran začetek je ključen.

Mnogi ljudje imamo težave z iskanjem prave motivacije, ki jo potrebujemo za doseganje zadanih ciljev, ker zapravljamo preveč časa in energije na napačnih delih procesa. Če si zares želimo biti motivirani, potem je potrebno, da avtomatiziramo že zgodnje faze našega vedenja.

Začetek mora biti tako preprost, da zanj ne potrebujemo motivacije. Npr. pred začetkom pisanja spijemo kozarec vode ali pred začetkom rekreacije si obujemo svoje športne čevlje ali… Take manjše zadolžitve so tako preproste, da jih ne moremo odlašati.

Najpomembnejši del vsake aktivnosti je to, da začnemo. Če pred začetkom nimamo motivacije, se le-ta pojavi običajno po začetku aktivnosti. Morda se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste se brez motivacije in s težavo odpravili na jutranji tek, kakor hitro pa ste prestopili hišni prag in zadihali svež jutranji zrak, ste bili kar naenkrat motivirani za tek. Zato je pomembno, da je prvi korak vedno preprost.

Drugi korak:  Rutina pomaga.

Količina motivacije, ki jo ima posameznik za določeno aktivnost je pogosto povezana z njegovim počutjem. Ko smo depresivni, zdolgočaseni in popolnoma nemotivirani se ne gibljemo veliko. Najverjetneje smo zleknjeni globoko v našo zofo ali pa se skrivamo v udobju naše posteljnine. Na naše počutje poleg mnogih drugih faktorjev močno vpliva naše fizično gibanje. Deluje pa tudi obratno. Ko se redno gibljemo, je naše počutje boljše, smo bolj pozitivni in polni energije. Naše misli, energija in motivacija bodo sledile našemu gibanju. Zato naj aktivnost, ki vodi k doseganju določenega cilja, postane vaša rutina.Če vam je zjutraj težko začeti s tekom, ker vas še tako majhna aktivnost, kot je izbira majice lahko odvrne, uvedite rutino, da si že zvečer pripravite športno opremo za jutranji tek in se s tem izognete jutranjemu odločanju, katero majico boste oblekli.

Tretji korak: Potrebno je slediti enakemu vzorcu vsak dan.

Glavni namen vsakega začetnega rituala je, da se naše telo avtomatsko zaveda, kaj sledi, kaj je naslednji korak. Npr. ko spijem kozarec vode pričnem pisati, ko obujem svoje športne čevlje pričnem telovaditi, … Podobno kot pri plesni koreografiji, kjer točno vemo, kakšen je naslednji gib. S časom se začetne rutine tako privadimo, da je naše mentalno stanje po njenem zaključku že pripravljeno na naslednji korak. V takih primerih ne potrebujemo motivacije, temveč pa potrebujemo samo našo rutino.

Pri uvajanju rutine in razvijanju novih ritualov vztrajajte vsaj 21 dni zaporedoma, da se navadite oziroma da ritual postane vaša nova navada. 

Viri motivacije

Ljudje imamo različne vire motivacije. Nekateri ljudje dobijo motivacijo iz notranjih virov, kar pomeni, da se znajo sami motivirati oziroma iščejo motivacijo nekje v sebi, spet drugi potrebujejo mnenja in navodila drugih, kar pomeni, da dobijo motivacijo iz zunanjih virov. Prvi imajo težave pri sprejemanju mnenj drugih ljudi, navodila jemljejo le kot informacije in se odločajo na podlagi lastne presoje, medtem ko so drugi motivirani takrat, ko odloča nekdo drug, brez kakršnekoli povratne informacije imajo težave začeti ali nadaljevati aktivnosti.

Eden najpomembnejših vzorcev ali miselnih bližnjic (v NLP so to meta programi in jih lahko spoznate na NLP Mojstru Praktiku), ki določajo naš generalni pristop do določene aktivnosti in usmerjajo naše odločitve, vedenja in akcije je usmerjenost k nečemu oziroma stran od nečesa. Nekatere ljudi bolj motivira usmerjenost k nečemu, druge ljudi bolj motivira to, da se odmikajo stran od nečesa. Z drugimi besedami lahko temu rečemo užitek ali bolečina oz. korenček in palica. Ta vzorec nam pove, kaj ljudi premakne, v kateri smeri se gibljejo; ali se gibljejo k cilju ali pa stran od problemov.

Ljudje z vzorcem »k nečemu« (k cilju) ostanejo osredotočeni na svoj cilj. Razmišljajo o pogojih za dosego cilja. Motivirani so za imeti, dobiti, doseči, se udeležiti itd. Njihovi cilji jih navdajajo z energijo. Kadar niso osredotočeni na cilj lahko izgubijo motivacijo.

Ljudje z vzorcem »stran od nečesa« (stran od problema), zlahka prepoznajo, čemu naj se izognejo, česa naj se znebijo. Njihova motivacija se sproži, ko je potrebno rešiti problem ali ko je treba iti stran. Lahko imajo težave z ohranjanjem motivacije na poti do svojega cilja. Zlahka izgubijo koncentracijo in so prisiljeni reagirati v negativnih situacijah. Lahko imajo tudi težave pri odločanju, kaj je najvišja prioriteta in se ravnati po temu, saj lahko vsaka napaka zmoti njihovo pozornost. Grožnje jim dajejo energijo.

Motivacija pri učenju in v šoli

Kako motivirati otroka za učenje? Kako motivirati dijaka za učenje? Kako sploh motivirati otroka? Kako motivirati učence in kako dijake? To so najpogosteje zastavljena vprašanja, ko govorimo o motivaciji mladih. Večina otrok ima težave z motivacijo, ko gre za učenje in šolo. Nič nenavadnega ni, da otroka ne zanima vse, kar se učijo v šoli in bi bil raje zunaj ter se igral s prijatelji. Torej, kako lahko otroka kljub vsemu motiviramo za učenje?

Ko poskušamo spodbuditi otroka k učenju navadno ciljamo k notranji motivaciji, kot je npr. radovednost, ampak ta je učinkujoča le poredko, kajti vsi, ne le otroci, smo radovedni le o stvareh, katere nas zares zanimajo. Povsem normalno je, da ima otrok nekaj predmetov v šoli, ki so mu ljubši, ker se morda navezujejo na njegove interese izven šole. Za učenje pri teh predmetih ima posledično več motivacije kot pri predmetih, ki ga manj ali sploh ne zanimajo. Pri teh predmetih otrok nima notranje motivacije za učenje in jo tudi težko dobi. Pri slednjih je pomembno, da starši in/ali učitelji otroku priskočijo na pomoč in skupaj z njim poskušajo najti neko ravnovesje med zunanjimi in notranjimi interesi.

Med zunanje interese spadajo različne nagrade, priznanja, diplome, mogoče celo darila – seveda pa z njimi ne gre pretiravati. Prav tako pomembno, da poskušamo otroku razložiti, zakaj je učenje pomembno zanj oziroma ga privedemo do tega, da to sam od sebe ugotovi.

Kaj naredimo, ko pričnemo izgubljati motivacijo?

Zig Ziglar pravi, da ljudje pogoste rečejo, da motivacija ne traja. No, tudi umivanje ne – zato ga priporočamo dnevno. Izguba motivacije je popolnoma normalen pojav na poti proti želenemu cilju. Če si resnično želimo doseči zastavljen cilj je pomembno, da smo konsistentni in vztrajni.

Zelo pogosto začne količina motivacije upadati s časom. Kaj narediti, ko se motivacija oddalji? Pravilnega odgovora na to ni, ampak pomembno je, kot smo spoznali na začetku, da se iz dneva v dan opomnimo zakaj želimo doseči cilj, katerega smo si že v začetku zadali.

Nelagodje je le začasno. Naše nelagodje je odvisno od naših predstav, ki jih imamo o neki aktivnosti. Vemo pa, da nič v življenju ne traja večno in tudi vsaka zadolžitev se bolj ali manj hitro konča. Telovadba se zaključi v uri ali dveh ali celo manj, esej je napisan v dnevu (ali več, odvisno od njegove obsežnosti).

Življenje je dandanes vedno lažje in bolj enostavno, kot je bilo v starih časih, a še vedno se neprestano pritožujemo o najbolj nepomembnih in neumnih stvareh, namesto da bi cenili vsak trenutek, ki nam je podarjen. Pomembno je, da obdržimo fokus. Življenje je lepo in naše nelagodje je le začasno. Ko vstopimo v naše nelagodje in ga premagamo z aktivnostjo, se motivacija poveča in je nagrada še toliko večja, dosežen cilj pa nas še bolj osreči.

E.Š.