Kaj je NLP – nevrolinvgistično programiranje?

Ime »nevrolingvistično programiranje« je v 70-ih letih prejšnjega stoletja izumil Dr. Richard Bandler, so-ustanovitelj NLP. Pred kratkim so ga prosili, da zapiše definicijo NLP, ki je objavljena v slovarju Oxford English Dictionary.

Nevrolingvistično programiranje: »model medosebne komunikacije, pri katerem gre večinoma za odnos med uspešnimi vzorci vedenja, temelječimi na osebnih izkušnjah« in »sistem alternativne terapije temelječe na tem, da ljudi uči samozavedanja in učinkovite komunikacije ter spreminjanja miselnih vzorcev, občutkov in vedenj«.

Dr. Aleksander Šinigoj je edini NLP Master trener v Sloveniji, Vzhodni in Srednji Evropi, ki mu je Dr. Richard Bandler podelil ta častni naziv, kar ga uvršča med TOP 30 trenerjev NLP na svetu.

NLP je …
… odnos do življenja, ki ga zaznamuje radovednost ali neke vrste avantura do življenja in želja po učenju tehnik in orodij, s katerimi lahko ugotovimo, kakšne vrste komunikacije vplivajo na nekoga in kaj je sploh pomembno, da vemo.
… pogled na življenje kot na priložnost za učenje in rast.
… metodologija, zasnovana na domnevi, da ima vsako vedenje strukturo, ki jo je mogoče modelirati, se je naučiti in spremeniti ter znova in znova reprogramirati.
… inovativna tehnologija, ki omogoča praktiku, da organizira informacije in dojemanje le-teh na način, ki pelje k doseganju ciljev, ki so se v preteklosti zdeli nedosegljivi.

Pomen kratic NLP?

N kot nevrologija, L kot lingvistika in P kot programiranje

Besedno zvezo nevrolingvistično programiranje (ang. neurolinguistic programming) je v 70-ih letih prejšnjega stoletja prvi uporabil njegov soustanovitelj dr. Richard Bandler. In kaj pomeni NLP?

N označuje nevrologijo – živčni sistem in možgane. Izkušnje pridobivamo s petimi čuti: vidom, sluhom, tipom, vonjem in okusom. Tako nastane naš subjektivni pogled nasvet, naš edinstveni zemljevid sveta.

L kot lingvistično predstavlja verbalni (besedni) in neverbalni (nebesedni) jezik, s katerim opišemo, razumemo in ovrednotimo svojo izkušnjo. Tako jezik ni zgolj sredstvo za komunikacijo; prek jezika tudi dojemamo in oblikujemo svet, saj vpliva na naše misli, občutke in vedenje.

P označuje programiranje – sposobnost učinkovite ureditve misli in vedênj, s katerimi dosežemo želene cilje in rezultate. To, kaj smo zmožni narediti in česa nismo, je v zelo veliki meri neposredno povezano z našimi umskimi procesi oziroma programi. Z nevrolingvističnim programiranjem pridobivamo nove, učinkovitejše strategije, ki nam omogočajo več izbir in s tem uresničevanje zastavljenih ciljev.

Nevrolingvistično programiranje pogosto vključuje hipnozo in samohipnozo kot orodje za doseganje želene spremembe (»programiranje«).

Priljubljeno področje izobraževanja odraslih

NLP-tečaji so zlasti v Evropi in Ameriki danes zelo priljubljeni, v zadnjem času ne le na delavnicah v živo, pač pa tudi kot e-izobraževanje prek spleta. Posamezniki ga uporabljajo za samopomoč in osebno rast, NLP coachem ponuja številne karierne priložnosti, vodilni kadri v podjetjih s pridom uporabljajo NLP za vodenje, učinkovito komunikacijo in motivacijo zaposlenih, ponudniki blaga in storitev pri prodaji in v komunikaciji s strankami, športniki pri načrtovani vadbi in v tekmovalnem ciklusu … Določene strategije in tehnike v okviru NLP-ja so namenjene doseganju specifičnih rezultatov, kot je na primer odpravljanje fobij oziroma strahov (zelo pogosti so na primer strah pred javnim nastopanjem, strah pred višino, agorafobija in klavstrofobija), krepitev samozavesti, opuščanje slabih ali pridobivanje dobrih navad (na primer prenehanje kajenja, hujšanje) in tako naprej.

NLP torej ljudem omogoča, da imajo v svojem življenju več raznolikih izbir, med katerimi se lahko odločajo. Od tod tudi misel dr. Bandlerja, ki NLP povezuje s svobodo: Svoboda je vse in ljubezen je vse preostalo.

Kratek skok v zgodovino: kakšni so bili začetki nevrolingvističnega programiranja?

Proti koncu 60-ih let prejšnjega stoletja se je začel Richard Bandler, takrat še študent psihologije na kalifornijski univerzi v Santa Cruzu, zanimati za psihoterapijo. Opazil je, da je veliko terapevtov pri svojem delu s klienti neučinkovitih, drugi pa so odlični v tem, kar počnejo, kot na primer družinska terapevtka Virginia Satir in gestalt terapevt Fritz Perls. Osrednje vprašanje, ki sta si ga za izhodišče svojih analiz postavila z jezikoslovcem, profesorjem na zgoraj omenjeni univerzi, dr. Johnom Grinderjem, je bilo naslednje: po kateri izstopajoči značilnosti se nekdo, ki je dober v nečem, razlikuje od nekoga, ki je odličen?

Natančno sta opazovala in preučevala govorico telesa, komunikacijo, način razmišljanja in model sveta Satirjeve in Perlsa. Ugotovila sta, da ima »intuicija«, ki sta jo pri svojem delu uporabljala omenjena terapevta, določeno strukturo. Iz te raziskovalne študije se je začel razvijati NLP.

Na delo Bandlerja in Grinderja je pomembno vplival tudi britanski antropolog in filozof Gregory Bateson, ki je pisal o komunikacijski in sistemski teoriji. Pozneje sta preučevala tudi začetnika indirektne hipnoterapije, vodilnega psihiatra in hipnotizerja Miltona Ericksona, katerega uspeh je temeljil predvsem na zelo nejasnem, dvoumnem jeziku, ki ga je uporabljal pri svojem delu s klienti.

Po končanem modeliranju sta Bandler in Grinder izluščila jezikovne in miselne vzorce, ki so bili skupni vsem trem opazovanim terapevtom (Satirjevi, Perlsu in Ericksonu). S povezovanjem in uporabo njihovih pristopov ter lastnih dognanj sta izoblikovala jasen, pregleden, praktičen in priučljiv model NLP, ki se še naprej ves čas razvija. Tudi njuni učenci so bili z uporabo NLP-tehnik uspešni pri delu z ljudmi, ne da bi opravili večletni študij psihologije in imeli veliko terapevtskih izkušenj.

Psihoterapija ali NLP?

Nevrolingvistično programiranje se za razliko od psihoterapije osredotoča zlasti na sedanjost in prihodnost, zanimajo ga rešitve, ne pa toliko izvor različnih težav, omejujočih prepričanj, strahov itd. Dr. Bandler opisuje NLP tudi kot izobraževanje, proces, ki ga psihoterapevt lahko uporabi za doseganje hitrejših in trajnih sprememb, pri čemer psihoterapija ni tako uspešna. Nevrolingvističnega programiranja ne zanimata podrobna analiza in diagnosticiranje problema, ampak predvsem doseganje ciljev in pozitivnih rezultatov. Posamezniku kaže smer, kako postajati vedno boljši in tudi drugim pomagati do podobnih dosežkov.

Široka uporabnost NLP

Kot nekakšen »splošen študij odličnosti« se v različnih oblikah skoraj neopazno pojavlja na številnih področjih. Srečamo ga v zelo veliko različnih okoliščinah, saj nudi praktična orodja in tehnike, ki so zelo uporabni pri delu z ljudmi. Uporabljajo ga:

• podjetniki in menedžerji (poslovno komuniciranje in vodenje),
• vodstveni delavci (spodbujanje ustvarjalnosti v timu, motivacija zaposlenih, komunikacija v podjetju, odkrivanje potencialov posameznika),
• učitelji in predavatelji (učne težave, motivacija, izboljšanje strategij učenja in poučevanja, javno nastopanje),
• učenci, dijaki, študenti (obvladovanje strahu pred šolo, testi ali izpiti, govorni nastopi, motivacija za učenje),
• zdravniki (komunikacija z bolniki, obvladovanje stresa, hipnoza),
• športniki in trenerji (izboljšanje zmogljivosti, mentalne priprave – samohipnoza, vizualizacija, avtogeni trening),
• osebni svetovalci (nlp coaching, osebni in poslovni coaching),
• prodajalci in ponudniki storitev (prodajne veščine, komunikacija s strankami, pogajanja),
• oglaševalci (učinkoviti in prepričljivi oglasi),
• kadrovniki (zaposlitveni razgovor, ocenjevanje zaposlenih),
• posamezniki (osebna rast, medsebojni odnosi, samozavest, pozitivne misli, postavljanje ciljev).

Osnovna načela nevrolingvističnega programiranja

To so temeljne predpostavke, ki tvorijo etične principe v NLP.

• Vedênja ne enačimo z identiteto ljudi. Za vsakim vedênjem se skriva nek pozitiven namen.
• »Zemljevid ni pokrajina.« Ljudje se odzovejo na situacijo glede na svoj edinstveni notranji zemljevid sveta. Bolj kot na samo realnost reagirajo glede na svojo sliko realnosti. Njihove omejitve niso stvar okoliščin, ampak osebnega zemljevida, ki ga je mogoče spremeniti.
• Vse vire, ki jih potrebuje, da bi dosegel želeno spremembo, ima človek že v sebi. NLP uči, kako te vire oziroma potenciale »odkleniti«. Vsako vedenje je lahko koristen vir. Ne iščemo novih virov, ampak načine, da že obstoječe obogatimo ali okrepimo z dodatnimi možnostmi. Želene spremembe oziroma cilji pa morajo biti ekološki – imeti morajo pozitivne posledice za posameznika in njegovo okolico.
• Človek vedno izbere najboljšo možnost v danem trenutku; če bi imel na voljo boljše vire, bi jih uporabil. Ob tem je seveda pomembno vprašanje, kako bi se v prihodnosti lahko vedel še bolje.
• Ljudje ne moremo ne komunicirati. To je načelo, ki pripada komunikacijskemu modelu psihologa, terapevta in filozofa Paula Watzlawicka. Komunikacija poteka na zavedni in nezavedni ravni, z vsemi petimi čuti oziroma v vseh petih razpoložljivih reprezentacijskih sistemih: vizualno z vidom, avditivno s sluhom, kinestetično z gibom in čutom, olfaktorično z vohom in gustatorično z okusom. Na zavednem nivoju smo osredotočeni zlasti na verbalna in vizualna sporočila, naše nezavedno pa se ravna po čutnih vtisih.
• Uspeh komunikacije je odvisen od odziva naslovnika na sporočilo. Pri tem je odločilen dober stik med pošiljateljem in prejemnikom sporočila. Pošiljatelj (npr. terapevt, mentor, coach, prodajalec, učitelj …) je odgovoren za to, kako komunicira. Svoj način mora ves čas prilagajati okoliščinam komunikacije. Odpor naslovnika (klienta, stranke, kupca, učenca …) nastane kot posledica pomanjkanja prožnosti pošiljatelja in ob odsotnosti dobrega stika med njima.
• Telo in um sta dva dela istega sistema, ki med sabo izmenjujeta informacije. Dogajanje na umskem nivoju se odraža tudi na telesnem, fizičnem nivoju, in obratno. Zdravilci na vzhodu so to povezavo že od nekdaj upoštevali, v zahodni medicini pa smo jo začeli počasi upoštevati šele zadnjega pol stoletja (ameriški zdravnik Herbert Benson se je tega področja lotil v 60-ih letih).
• Človek je sam odgovoren za svoj um in s tem za svoje življenje.
• Sposobnost, da spremenimo proces, s katerim doživljamo svojo realnost, je marsikdaj več vredna kot to, da spreminjamo vsebino svoje realnosti. Največje možnosti za uspeh ima najbolj fleksibilen posameznik, ki zna svoje vedenje prilagajati okoliščinam. Ključni namen Bandlerja in Grinderja je bil, da spremenljivke okolja pretvorita v spremenljivke odločitve. NLP pravi: če tisto, kar si doslej počel, ne deluje, potem počni kaj drugega oziroma začni drugače.
• Napak in porazov ni, vse so zgolj povratne informacije in učne lekcije. Tudi reakcija sogovornika v procesu komunikacije, ki je posameznik ne pričakuje ali ga neprijetno preseneti, je koristna povratna informacija, ki mu pomaga pri razumevanju realnosti drugega.

• Vsaka naloga je obvladljiva, če jo razdelimo na dovolj manjših delov – če torej slona razrežemo na prebavljive koščke. Razdelitev kompleksnega vedenja na pregledne sestavne dele, ki se jih je mogoče naučiti, je podlaga za modeliranje. Če se je posameznik sposoben nečesa naučiti, potem lahko to storijo tudi drugi – taka je bila tudi primarna predpostavka Richarda Bandlerja in Johna Grinderja.

Osredotočenost na cilje in 4 stebri NLP-ja

Pravkar omenjena soustanovitelja nevrolingvističnega programiranja sta pri modeliranju terapevtov Virginie Satir in Miltona Ericksona ugotovila, da se razlikujeta od ostalih terapevtov predvsem po svoji ciljni naravnanosti, da klienti dosežejo želene rezultate. Ko smo ravno pri tem: prav to je tudi ena od posebej opaznih značilnosti dela Bandlerjevega učenca, master trenerja NLP-ja dr. Aleksandra Šinigoja, ustanovitelja Mastermind akademije … a o tem več na koncu. Cilji so še vedno pomembno področje NLP-ja, saj se nenehno obrača k iskanju rešitev in izboljšav.

Pri posamezniku, ki si zna postaviti ustrezen cilj, obstaja veliko večja verjetnost, da ga bo tudi dosegel. Če pa nima začrtane smeri, kam bi pravzaprav rad prišel, je še tako dobra navigacijska naprava ali aplikacija povsem neuporabna. Tudi zelo natančno določenemu cilju pa mora nujno slediti akcija. Saj veste, tudi star slovenski pregovor ve povedati, da se brez muje še čevelj ne obuje. Pozitivna energija je zelo zaželena in nujna, odločilna pa sta delo in vztrajnost. Med zasledovanjem cilja sta pomembna tudi čuječnost oziroma čutna ostrina (pozorno zavedanje okoliškega dogajanja z vsemi čuti) za sprotno spremljanje učinkov in prožno prilagajanje našega vedenja, da bi z njim kar najhitreje dosegli cilj.

Kako poteka NLP-tečaj?

Zdaj že vemo, da je nevrolingvistično programiranje zelo priznan pristop v komunikaciji in osebnem razvoju, ki ga zanima predvsem to, kaj naredi nekoga najboljšega v tem, kar počne.

Učenje NLP-tehnik na delavnicah intenzivno poteka na zavedni in nezavedni ravni. S pomočjo asociativnega spomina tisto, kar že poznamo, povezujemo z novim. Na NLP-tečaju, ki je sestavljen iz več različnih modulov, udeleženci izvajajo vaje v skupinah, parih in individualno. Poudarek je na utrjevanju prijetnih in nevtraliziranju neprijetnih spominov, ustvarjanju pozitivnih občutkov ob novih izkušnjah in krepitvi notranje moči (virov) posameznika.

NLP v Sloveniji

Pri nas je prisoten približno toliko časa, kolikor je stara naša država. Certificirane NLP-tečaje naj bi izvajali izključno ustrezno usposobljeni NLP trenerji (pa žal ni nujno tako). Poleg kurikuluma so v izobraževalnem procesu predvidene tudi stopnje, kot jih poznajo v NLP centrih po vsem svetu: NLP praktik, NLP Mojster Praktik in NLP Coach.

Licencirane, certificirane, kakovostne, zelo praktične, sproščene in za nameček tudi zabavne tečaje na Mastermind akademiji izvaja njen ustanovitelj Dr. Aleksander Šinigoj, ki je že od leta 2009 tudi asistent pri dr. Richardu Bandlerju. Dr. Šinigoj je tudi edini master trener NLP v Sloveniji in sploh v celotni srednji in vzhodni Evropi, ki mu je dr. Bandler podelil ta častni naziv, kar ga uvršča med peščico 30-ih najboljših NLP trenerjev na svetu! Če bi se radi učili od najboljših, torej ni nobenega dvoma, kateri NLP center in predavatelja izbrati. Spet govorim iz prve roke … Aleksander Šinigoj ni samo odličen učitelj, mentor in NLP-coach, ampak tudi velik Človek, ki mu za rezultate udeležencev njegovih tečajev še zdaleč ni vseeno in katerega delo in znanje izredno cenim.

Predlagam, da za začetek preberete kakšno njegovo knjigo za osebno rast ter poiščete inspiracijo na njegovem You Tube kanalu in/ali se mu pridružite na Facebooku in Instagramu, kjer tako rekoč vsak dan deli z nami motivacijske misli, vzpodbuja, bodri, skrbi za možgansko telovadbo in samorefleksijo s coaching vprašanji, vodi različne webinarje in še marsikaj. Ko se boste nalezli njegove pozitivne energije in začeli črpati iz bogate zakladnice znanja, ki ga pogosto deli tudi povsem brezplačno, vaše življenje nikoli ne bo več enako. Da ne boste rekli, da niste bili opozorjeni!