Utrinek Mastermind konference: Osebna rast je proces, ki se nikoli ne konča
- 18. septembra, 2026
- Aleksander Šinigoj
Za nami je še ena Mastermind konferenca, ki je bila letos prav posebna tudi zaradi enega lepega praznovanja. 🙂 Naša tečajnica Marija Bregar je praznovala 80. rojstni dan in ob zaključku prvega konferenčnega dne smo ji pripravili majhno presenečenje. 🎂
Pri praznovanju se nam je pridružil tudi Božo Dimnik, najstarejši član Mastermind družine, in Mariji podelil pokal za njene življenjske dosežke. Čeprav je bila slavljenka Marija, sta nas tisti večer navdušila oba. Marija s svojo radovednostjo in željo po novih znanjih, Božo pa s svojo energijo in življenjsko kondicijo.
Z Marijo je povezano tudi eno od predavanj letošnje konference. Prav ona nam je predlagala, da med predavatelje povabimo Karla Pernulla iz Barbara Brennan School of Healing, kjer se je izobraževala tudi sama. Njegovo predavanje je odprlo kar nekaj zanimivih vprašanj o tem, kdo smo, kako nastajajo naši vzorci, zakaj v določenih situacijah vedno znova reagiramo podobno in kako lahko začnemo svoje odzive zavestno spreminjati.
In tu smo hitro našli tudi povezavo z nečim, kar v Mastermind Akademiji zelo dobro poznamo, z nevrolingvističnim programiranjem (NLP).
Kaj nas pri osebni rasti največkrat zadržuje?
Včasih smo sami sebi prav zanimivi. Toliko časa si ponavljamo iste stavke, da jim začnemo kar verjeti. Morda se boste v katerem od teh prepoznali:
»Takšna pač sem.«
»Pri svojih letih se ne bom več spremenil.«
»Vedno tako reagiram.«
»Tega ne znam.«
»Nisem dovolj dobra.«
Kaj pa, če to niso dejstva, ampak samo prepričanja?
V NLP imajo prepričanja pomembno vlogo. Vplivajo na to, kako doživljamo sebe in svet okoli nas, kaj pričakujemo, da se bo zgodilo, in tudi na to, kako se bomo v določeni situaciji odzvali.
Če si pogosto rečemo »Jaz nisem za javno nastopanje«, bomo verjetno precej težje samozavestno stopili pred občinstvo. Če si po neuspehu rečemo »Vedno vse naredim narobe«, iz enega dogodka hitro naredimo zgodbo o sebi.
Na Mastermind konferenci smo se tega vprašanja dotaknili tudi z nekoliko drugačnega zornega kota.
»Jaz sem« ali »to trenutno doživljam«?
Karl Pernull je prikazal preprosto zaporedje:
SEM → JAZ SEM → JAZ SEM takšna/takšen
Kaj se zgodi v zadnjem koraku? Svojemu »JAZ SEM« začnemo dodajati najrazličnejše oznake. Sem samozavestna. Sem uspešna. Sem sramežljiva. Sem nesposobna. Sem dobra mama. Nisem za matematiko. Nisem človek za javno nastopanje …
Nekatere od teh oznak nam lahko koristijo, druge pa nas precej hitro zaprejo v okvir tega, kar verjamemo, da smo.
Tukaj lahko naredimo majhen preizkus.
»Danes mi nastop ni uspel.« ni isto kot »Nisem dober govorec.«
»V tej situaciji me je strah.« ni isto kot »Sem prestrašen človek.«
»Tega še ne znam.« ni isto kot »Tega ne zmorem.«
V prvem primeru opisujemo izkušnjo ali trenutno stanje. V drugem iz tega naredimo trditev o sebi.
Ko začnemo razlikovati med tem, kar se nam je zgodilo, in tem, kar smo iz tega sklenili o sebi, se odpre prostor za nekaj novega. Za drugačen pogled, drugačen odziv in – če si tega želimo – tudi za spremembo.
Ko reagiramo avtomatično, pogosto reagiramo iz preteklosti
V vsakdanjih situacijah običajno ne reagiramo samo na to, kar se dogaja tukaj in zdaj. Na naš odziv vplivajo tudi pretekle izkušnje, čustva in pomeni, ki smo jih nekoč pripisali podobnim dogodkom.
Vsi poznamo kakšno situacijo, ko nekdo reče čisto običajen stavek, v nas pa sproži precej močnejšo reakcijo, kot bi pričakovali. Nekdo nas kritizira in se takoj začnemo braniti. Nekdo se ne strinja z nami in to doživimo kot osebni napad. Nekdo ne odgovori na sporočilo in že razmišljamo, kaj smo naredili narobe.
Pernull je zato veliko govoril o prisotnosti. Ko se v nas nekaj sproži, nam ni treba vsakega občutka takoj potlačiti, ni pa se nam treba nanj niti avtomatično odzvati. Lahko ga najprej opazimo.
Če smo žalostni, lahko dovolimo žalosti, da je tam. Če nas nekaj prizadene, lahko najprej opazimo, kaj se v nas dogaja. Če nas nekdo razjezi, je v nas prisotna jeza, vendar to še ne pomeni, da moramo v naslednji sekundi tudi jezno odgovoriti.
Po njegovem mnenju bistvo ni v tem, da neprijetna čustva čim prej odženemo. Bistvo je, da jim ne prepustimo avtomatično tudi odločitve o tem, kaj bomo naredili naslednje.
Prav tukaj se pojavi majhen, a pomemben prostor med tem, kar se je zgodilo, in tem, kako se bomo odzvali. Če ga opazimo, namesto starega avtomatskega odziva dobimo možnost izbire: lahko odgovorimo drugače, lahko vprašamo, počakamo ali jasno povemo, kaj nam ni všeč. Lahko postavimo mejo.
Biti prisoten namreč ne pomeni, da moramo biti tiho, vse sprejeti ali drugim dovoliti, da prestopajo naše meje. Pomeni predvsem, da ne reagiramo avtomatično iz starih vzorcev, ampak se zavestno odločimo, kako se želimo v danem trenutku odzvati.
Ko znamo ostati pri sebi in se ne odzovemo avtomatično, damo več prostora tudi drugim, da ostanejo to, kar so. Ni nam treba vsakega človeka spreminjati, popravljati ali prepričevati, da bi moral razmišljati tako kot mi.
Kako nam pri spreminjanju vzorcev vedenja pomaga NLP?
Čeprav Brennan Healing Science in nevrolingvistično programiranje izhajata iz različnih pristopov, smo v Pernullovem predavanju prepoznali kar nekaj vprašanj, s katerimi se ukvarjamo tudi pri NLP.
Kaj verjamemo o sebi? Zakaj se v določenih situacijah vedno znova odzovemo podobno? Kaj se dogaja v našem notranjem svetu, preden odreagiramo? In predvsem ali lahko svoj odziv spremenimo?
Pri NLP je pomemben že prvi korak: da svoje vzorce začnemo prepoznavati. Težko namreč spreminjamo nekaj, česar se sploh ne zavedamo.
Opazujemo lahko svoj notranji dialog. Kaj si povemo, ko nam nekaj ne uspe? »Spet sem vse pokvarila« ali »Tokrat mi ni uspelo. Kaj lahko naslednjič naredim drugače?«
Pozorni smo lahko tudi na svoje notranje stanje. Kako se počutimo tik preden odreagiramo? Kaj se takrat dogaja v naših mislih in telesu? In kakšno stanje bi nam v tej situaciji bolj koristilo?
Ena od NLP tehnik, s katero lahko delamo z notranjimi stanji, je sidranje. Z njim se učimo lažje priklicati stanje, ki ga v določeni situaciji potrebujemo, na primer mirnost, samozavest ali odločnost.
Pomembno pa je še eno vprašanje, ki ga pri osebni rasti včasih kar pozabimo:
Kaj pravzaprav želimo namesto tega?
Namesto »Nočem biti tako živčna pred nastopom« se lahko vprašamo: »Kako se želim počutiti? Kako želim nastopiti? Kako se želim odzvati?«
Namesto »Nočem vedno tako reagirati« pa: »Kako želim reagirati naslednjič?«
Ko svojo pozornost preusmerimo od tega, česa nočemo, k temu, kaj želimo, dobimo smer. In potem lahko začnemo iskati tudi načine, kako do želenega rezultata priti.
Radovednost nas žene naprej
In smo spet pri Mariji. 🙂
Tudi danes še vedno raziskuje, se izobražuje in išče nova znanja. Prav njena radovednost je na letošnjo Mastermind konferenco pripeljala vsebine, o katerih sem pisal v tem članku.
Ena najlepših stvari pri osebni rasti je, da nikoli zares ne pridemo do točke, ko bi lahko rekli: »Tako, zdaj pa znam vse in sem končal.«
Vedno lahko o sebi odkrijemo kaj novega, spremenimo kakšen star vzorec, se naučimo drugačnega odziva ali preprosto poskusimo nekaj, česar še nikoli nismo. In prav zato sta nas na letošnji konferenci tako navdušila Marija in Božo. Marija s svojo radovednostjo in željo po novih znanjih, Božo pa s svojo energijo in življenjsko kondicijo.
Ko smo 94-letnega Boža vprašali za njegov recept, nam je zaupal zelo preprosto misel: »Vsak dan je treba vzdrževati psihofizično kondicijo.«
Podobno velja tudi za osebno rast. Ne zgodi se v enem dnevu, na enem izobraževanju ali z eno samo tehniko. Gradimo jo z novimi izkušnjami, učenjem, radovednostjo in pripravljenostjo, da kdaj podvomimo tudi v kakšen svoj stari »Takšna pač sem.«
In kdo pravi, da že vemo, česa vse smo sposobni? 🙂
Kaj pa, če je najboljše še pred nami?
Če bi želeli bolje spoznati svoje vzorce, preizkusiti NLP tehnike in odkriti, kako jih lahko uporabite v vsakdanjem življenju, se mi pridružite brezplačni 4-dnevni delavnici NLP Diploma.
Morda vas bo zanimalo tudi to?
- Osebna rast
Reči »ne« je za mnoge ljudi ena najtežjih stvari. Ne zato, ker ne bi vedeli, kaj si želijo. Ampak zato, ker se bojijo, kaj se...
- Osebna rast
Življenje nas nenehno uči. Ne vedno na način, kot bi ga sami izbrali; velikokrat skozi izzive, preizkušnje in trenutke, ko si želimo, da bi stvari...
- Osebna rast
Naše misli niso zgolj odziv na življenje, temveč filter, skozi katerega svet doživljamo. Kamor gre naša pozornost, tja gre tudi naše doživljanje. Ko ostaja pozornost...
Prijavite se na e-novice in
prejmite BREZPLAČNO darilo.
1 komentar
Kako lep prispevek. Zajema res celovit povzetek predavanja in poudari/ poveže eno in drugo metodo osebne rasti. Koliko skupnega imata!
Tu bi želela izraziti mojo globoko hvaležnost Mastermind Akademiji, dr. Aleksandru Šinigoju, Andreji in ostalim coachem za neverjetno presenečenje za mojih 80-let. To je veren dokaz, da kar Aleksander obljubi, to tudi izpolni. Res velika in iskrena hvala. Počutim se dolžnica in upam, da bom imela priložnost vsaj delno povrniti. 🍀🙏🍀