Motivacija

Utrinek Mastermind konference: Kako z najmanjšimi koraki doseči velike cilje

Ko sem prejšnji teden stal na odru Mastermind konference, se pogovarjal s predavatelji in opazoval navdušene obraze udeležencev, sem dobil dodatno potrditev: skrivnost doseganja ciljev ni v velikih skokih, temveč v majhnih, doslednih korakih.

Na konferenci smo gostili številne vrhunske predavatelje. Med njimi sta bila tudi Miriam in Florian, ki sta s preprostimi vajami in jasnimi metodami pokazala, kako lahko prav vsakdo premakne stvari naprej ne glede na to, kako velik ali oddaljen se cilj zdi. 

V članku delim z vami utrinek konference in nekaj praktičnih vaj, ki jih lahko začnete uporabljati takoj. Verjamem, da boste med branjem našli navdih, da si zastavite cilje in jih začnete uresničevati korak za korakom že danes.

Ko velik cilj postane prevelik pritisk

Velike sanje in visoki cilji nas včasih prestrašijo in ohromijo. Začetnemu navdušenju sledi občutek pritiska in stresa, še posebno, ko nam pot do cilja prekrižajo pri izzivi. Naši možgani so naravnani tako, da nas ob nečem neznanem ali zahtevnem hitro prestavijo v stanje boj ali beg. Vemo, da je to koristno, kadar gre za nevarnost, toda pri uresničevanju ciljev nas lahko ta odziv prej ustavi kot spodbuja. 

Takrat se začnejo v nas  prebujati omejujoča prepričanja, kot so:

“Nisem dovolj dober.”  
“Nimam časa.” 
“Nimam dovolj znanja.” 

Čeprav teh prepričanj nihče ne ‘preveri in dokaže’, so lahko dovolj močna, da nas zadržijo na mestu.

Naš živčni sistem ni ustvarjen samo za odzivanje na stres, ampak tudi za sprostitev. In prav sproščeno stanje je tisto, v katerem se lahko povežemo sami s seboj, lažje dostopamo do svojih notranjih virov in ustvarjalnega razmišljanja. Pomembno vlogo pri tem ima vagusni živec, ki uravnava dihanje, srčni utrip in splošno umirjenost telesa. Ko aktiviramo vagusni živec (npr. z dihalnimi vajami, hipnozo, petjem, plesom, smehom), se sprosti celotno telo, um postane jasnejši, odločitve lažje in koraki proti cilju enostavnejši.

Miriam in Florian sta udeležencem predlagala takšno vajo čutne ostrine.

Vzemite si trenutek zase in:

  1. Usmerite pozornost na to, kaj vidite, slišite in čutite.
  2. Na široko odprite oči, kot da bi se iskreno začudili vsemu, kar v tem trenutku zaznavate.
  3. Globoko zazehajte in zavestno sprostite zadnji del jezika.
  4. Nato se vprašajte po občutkih:
    • Kako boste, ko boste dosegli svoj cilj?
    • Kako lahko ta občutek prenesete v sedanji trenutek? (»Wau!«)
    • Katera čustva so prisotna … kaj je zares pomembno prav zdaj?
    • Kaj je najmanjši naslednji korak, ki ga lahko naredite, da se še okrepi ta dober občutek?

To preprosto preusmerjanje pozornosti umiri vagusni živec in sprosti naše telo. Ko smo sproščeni, lažje razmišljamo, se lažje se motiviramo in predvsem lažje naredimo tisti prvi, najmanjši naslednji korak na poti do cilja.

Umetnost najmanjšega naslednjega koraka

Veliko ljudi se ujame v miselnost, da mora biti začetek nekaj velikega in pomembnega. A skrivnost je prav v nasprotju: napredek se začne z najmanjšim možnim korakom. Korakom, ki je tako preprost, da se mu skoraj ne morete izogniti.

Psiholog B. J. Fogg to imenuje »Tiny habits«, drobne navade, ki se zdijo banalne, a sčasoma ustvarijo velike spremembe. Njegov model temelji na treh preprostih korakih:

  1. Določite jasen cilj (Goal). Najprej se vprašajte, kaj si zares želite doseči. Cilj naj bo jasen in konkreten.
  2. Izberite najmanjši naslednji korak (First tiny little step). Poiščite korak, ki je tako majhen, da ga zmorete narediti brez posebnega truda.
  3. Praznujte vsako majhno zmago (Yes! – celebrate). Ko naredite majhen korak, se zavestno ustavite in si rečite »Bravo!«. Lahko se nasmehnete, zaploskate ali si podarite majhno nagrado.

Zakaj je praznovanje tako pomembno? Naši možgani se učijo skozi čustva. Ko majhno dejanje povežemo s prijetnim občutkom, se utrdi nova povezava in vedenje hitreje postane navada. Tako postanejo tudi majhni koraki nekaj, česar se veselimo in kar želimo ponavljati.




Miriam je opisala primer posameznika, ki je svojo dnevno vadbo začel na presenetljivo preprost način: vsakič, ko je šel v kopalnico, je plosknil v zgornji okvir vrat – to je bil njegov prvi, najmanjši korak. Čez nekaj časa je »pozdravu vrat« dodal še počep. Danes iz te majhne navade izvira njegova redna rutina, vsak dan 20 minut posveča vadbi.

Prednost modela Tiny Habits je v tem, da ga lahko uporabite kjerkoli in za karkoli: od učenja glasbila, telovadbe, do sprememb v prehrani ali poslovnih navad. Ključ je v tem, da začnete s tako majhnim korakom, da odpora skoraj ni, nato pa vsako malenkost praznujete, dokler ne postane del vas. 🙂

Ko enkrat osvojimo umetnost majhnih korakov in praznovanja drobnih zmag, se pojavi naslednje vprašanje: Kako iz teh navad zgraditi dolgoročen načrt? Tu pride prav Disneyeva strategija načrtovanja, ki nam ponuja strukturiran način razmišljanja – od ustvarjanja vizije do konkretnega načrta in preverjanja morebitnih ovir.

Veliko ljudi se ujame v miselnost, da mora biti začetek nekaj velikega in pomembnega. A skrivnost je prav v nasprotju: napredek se začne z najmanjšim možnim korakom. Korakom, ki je tako preprost, da se mu skoraj ne morete izogniti.

Psiholog B. J. Fogg to imenuje »Tiny habits«, drobne navade, ki se zdijo banalne, a sčasoma ustvarijo velike spremembe. Njegov model temelji na treh preprostih korakih:

  1. Določite jasen cilj (Goal). Najprej se vprašajte, kaj si zares želite doseči. Cilj naj bo jasen in konkreten.
  2. Izberite najmanjši naslednji korak (First tiny little step). Poiščite korak, ki je tako majhen, da ga zmorete narediti brez posebnega truda.
  3. Praznujte vsako majhno zmago (Yes! – celebrate). Ko naredite majhen korak, se zavestno ustavite in si rečite »Bravo!«. Lahko se nasmehnete, zaploskate ali si podarite majhno nagrado.

Zakaj je praznovanje tako pomembno? Naši možgani se učijo skozi čustva. Ko majhno dejanje povežemo s prijetnim občutkom, se utrdi nova povezava in vedenje hitreje postane navada. Tako postanejo tudi majhni koraki nekaj, česar se veselimo in kar želimo ponavljati.

Miriam je opisala primer posameznika, ki je svojo dnevno vadbo začel na presenetljivo preprost način: vsakič, ko je šel v kopalnico, je plosknil v zgornji okvir vrat – to je bil njegov prvi, najmanjši korak. Čez nekaj časa je »pozdravu vrat« dodal še počep. Danes iz te majhne navade izvira njegova redna rutina, vsak dan 20 minut posveča vadbi.

Prednost modela Tiny Habits je v tem, da ga lahko uporabite kjerkoli in za karkoli: od učenja glasbila, telovadbe, do sprememb v prehrani ali poslovnih navad. Ključ je v tem, da začnete s tako majhnim korakom, da odpora skoraj ni, nato pa vsako malenkost praznujete, dokler ne postane del vas. 🙂

Ko enkrat osvojimo umetnost majhnih korakov in praznovanja drobnih zmag, se pojavi naslednje vprašanje: Kako iz teh navad zgraditi dolgoročen načrt? Tu pride prav Disneyeva strategija načrtovanja, ki nam ponuja strukturiran način razmišljanja – od ustvarjanja vizije do konkretnega načrta in preverjanja morebitnih ovir.

Disneyeva strategija načrtovanja

Walt Disney je bil znan po tem, da je znal združiti bujno domišljijo z izjemno sposobnostjo načrtovanja in ustvarjanja. Njegov način razmišljanja je raziskal Robert Dilts in oblikoval model, ki ga danes poznamo kot Disneyevo strategijo načrtovanja. Gre za pristop, ki posamezniku pomaga razmišljati celovito o svojih ciljih – od sanj do konkretnega načrta in realne izvedbe.

Most med sanjami in realnostjo

Disneyeva strategija temelji na treh vlogah, ki jih zavestno preklapljamo med načrtovanjem:

  • Sanjač (Dreamer) – v tej vlogi si dovolimo razmišljati brez omejitev. Zapišemo vse, kar si želimo, in ustvarimo vizijo, ki nas navdihuje. Ni pravil, ni omejitev, samo domišljija.
  • Realist (Realist) – ko imamo dovolj idej, si nadenemo klobuk realista. Tu razmišljamo o tem, kako bi idejo lahko uresničili: kateri koraki so potrebni, kakšna sredstva imamo na voljo, kakšna časovnica je smiselna.
  • Kritik (Critic) – šele ko so sanje in načrt oblikovani, povabimo kritika. Njegova naloga ni, da idejo zavrne, temveč da preveri, kje so možne ovire in tveganja, ter poišče načine, kako se pripraviti nanje.

Ko znamo preklapljati med vsemi tremi vlogami, si ustvarimo most med svojimi sanjami in resničnostjo. Sanje nas navdihujejo, realističen načrt nas vodi, kritik pa nas ščiti pred napakami. 

Več o tehnikah načrtovanja in doseganja ciljev lahko spoznate na brezplačnem srečanju NLP Diploma. Skupaj bomo 4 večere in na voljo bodo posnetki predavanj. Podrobneje o vsebini srečanj in prijava >>>

Vaš naslednji korak

Mi smo tisti, ki izbiramo. Izbiramo svoja prepričanja. Izbiramo, komu bomo prisluhnili. Izbiramo, ali bomo dvomili vase … ali pa verjeli, da nam lahko uspe. 

Ko se enkrat odločimo, da stopimo na pot do cilja – zakaj bi še dvomili? Vsaka odločitev je izbira.

Zato vas vabim, da si že zdaj zastavite cilj, ki vam je pomemben, in izberete en sam najmanjši korak, ki ga boste naredili vsak dan v naslednjem tednu. Presenečeni boste, kako hitro se bodo sanje začele spreminjati v resničnost.

In če ob tem znate uživati ter praznovati svoje male zmage … potem ste že na pravi poti. Cilj bo dosežen hitreje, lažje in z več veselja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Deli objavo:

Morda vas bo zanimalo tudi to?

Ste si že zastavili cilje za novo šolsko leto? September je kot prazen šolski zvezek – diši po novih priložnostih, prinaša svež urnik, nove navade...

Preden odgovorimo na zgornje vprašanje, je prav, da se najprej poenotimo o tem, kaj je motivacija. Psihologija podaja različne teorije motivacije. Motivacija je notranji proces,...

Ko imate vi več, lahko pomagate več ljudem. Ko ste vi srečni, lahko pomagate drugim, da so srečni. Ko ste vi uspešni, lahko drugim pomagate,...